LONELY RIDERka

Yey! A new post by her! Finally!!!

2009-01-03T15:49:00.006+01:00

Pozorno oko je opazilo, da že lep čas nisem zapisala besede na tem blogu. Pač ni blo časa, cele dneve rešujem pravniške uganke v obliki spisov, študiram možne rešitve in pizdim čez zanič odvetnike... časa za zapisat nepravne misli in utrinke pa zmanjkuje oziroma si ga ne vzamem. Jeba, ampak takle pač mamo!

Pozorno oko bo tudi opazilo izjemno grd odštevalnik na desni strani ekrana, ki odšteva čas do dneva "D".* Očitno ne bo poroka, ker ni na soboto. ;) Pozorni znanci že vedo, za kaj gre, naključni obiskovalec pa se bo moral zadovoljiti z obrazložitvijo, da je to moja vstopnica za ponovni obisk Avstralije (če zajebem dan D, tja namreč ne grem). Torej očitno ne gre niti za rojstvo novega Zemljana (na tem mestu dovoljujem osebam, ki so zaradi takšne ideje že dobile cmok v grlu, da le-tega mirno pogoltnejo).

Drugače pa, na zahodu nič novega. Na vzhodu baje tudi ne. Bilo pa je lepo vreme na avstrijskem Štajerskem, kjer sem naredila 11 bordarskih črtic v svoj koledar športnih aktivnosti, prišla pa je tudi otroška bolezen vnetja ušes (po četrt stoletja jo imam spet čast pozdraviti), zaradi katere danes doma pišem tale post, namesto da bi nekje v Avstriji uživala na snegu in soncu in napravila še vsaj dve črtici. Klinc pa zima in vse tiste želje glede zdravega novega leta! Upam samo, da še velja tisti rek o slabem začetku in dobrem koncu, kajti potem takem bo naslednje novo leto namesto v minusu na snegu praznovano v vročem plusu na kakšni plaži nekje na južni polobli.

Pa do naslednjega javljanja - veliko zdravja!

* Bil je prvi, ki ga je google vrgel med zadetki in iz tega razloga tudi uporabljen, saj se mi ne da zajebavat in izgubljat časa z takimi obrobnimi detajli, kot je lepota dodatkov za blog.

Virantov nateg stoletja

2008-10-07T17:11:00.004+02:00

Vedeli smo, da so bile Virantove obljube o višjih plačah ogromne buče in nateg leta, a da ne bodo le buče, ampak nateg stoletja v idealnem steku z goljufijo, no, tega pa nismo pričakovali.
Današnjega plačnega listka res nisem bila vesela. Ker sem bila avgusta na dopustu, me je država kaznovala z pbl. 3 EUR plače manj na vsak dan dopusta, kot če bi bila v službi. Se sliši zapleteno, kaj ne razumete?! Kukooo too?! Ampak ni problema, gotovo bo g. Virant, v kolikor na POP TV naredim dovolj velik kraval, priletel kot deux ex machina in zadevo popravil. Tako jim (o.p. delodajalcem? računovodjem?nobody knows komu) vendarle ni naročil. Pa da vam razložim, kako me bodo od sedaj naprej goljufali vsak mesec.

Če sem do sedaj šla na dopust, npr. 1 dan v mesecu, je na plačilnem listku pisalo
"Redno delo -8ur - XY,WZ EUR
Redni dopust +8ur + XY,WZ EUR".
Torej sem bila na istem, kot če bi bila v službi, razlog pa je v tem, da mi po zakonu pripada pravica do počitka v obliki letnega dopusta, min. 20 dni letno.

Po novem piše:
"Redno delo -8ur - (XY,WZ + 3 EUR)
Redni dopust +8ur + XY,WZ EUR" zraven pa po novem pride še dodatna postavka (seveda v škodo delavca)
Dodatek za delovno dobo -DF,GH EUR x n*/št. delovnih dni v mesecu"

Smem vprašat, kam so šli moji trije evri? In zakaj za vraga, me država kaznuje, če grem na redni (!!) letni dopust, ki mi pripada po ZDR ( in ki mi ga je predragi delodajalec že tako ali tako odmeril na namanjši možni zakonski minimum)? In zakaj za vraga mi odbije dodatek za delovno dobo, če je razlog za ta dodatek v rezultatih preteklega dela in tako kot tak ne bi smel biti odvisen od tega, ali in za koliko dni grem na dopust ta mesec.

Hvala, g.Virant! Sedaj sem še toliko bolj vesela, da ste spušili na volitvah. Želela bi si, da bi še bolj!!!

*n being število dni na dopustu, v konkretnem zgornjem primeru n=1.

Včeraj v Punatu

2008-09-15T09:38:00.003+02:00

...je bil cel raztur.

Enkrat je ravno na sredi mojega jibe-a priletel en hud reful, tako da sem z brado priletela na mojega ubogega skinija. Rekel je samo: "Au..." Jaz pa tudi.
Enkrat je en drug hud reful uletel za moj hrbet sredi glisiranja, mi vse odtrgal iz rok in od nog, tako da je oprema odletela po luftu nekaj metrov naprej, jaz sem šla pa kot torpedo pod vodo. Potem sem plavala.
Enkrat me je začel zebst, pa sem šla v neoprenu sedet v avto.

Avto je bil rahlo moker, jaz sem danes rahlo prehlajena, hrbtne mišice me rahlo bolijo, kot da bi tri ure kvihtala na fitnesu, ampak počutim se, ne rahlo, ampak ful fajn.

Burja je res kul. Še zmeraj navijam zanjo, samo zraven bi še sonce pa min. 20 stopinj v zraku in vodi. Hvala.

Dokazni material

2008-09-03T21:10:00.010+02:00

Končno sem dobila cca. 8Gb fotk z letošnje poletne "ekskurzije". Evo, nekaj utrinkov (pa ne jih limat po netu ali kako drugače uporabljat brez dovoljenja, ker vas zna kateri izmed pravnikov, ki so jih naredili, krepko okoli ušes in po denarnici, muahaha ;))

Bruhnu bo, bruhnu! (Geysir, Islandija; avtorica: Vida)

Tukaj smo morali trpeti celo popoldne... (Blue Lagoon, Islandija; avtorica: Katja)

Vem, da danes je srečen dan... (Grad Helsinor, Danska; avtor: Luka)

Rajska Dalmacija (Bol na Braču; Hrvaška; avtor: Katja)

Res rajski dopust... (Bol na Braču, Hrvaška; avtor: Luka)

Guess who's baaack?!

2008-08-20T12:46:00.002+02:00

In tako spet v ustaljenih tirnicah študiranja zakonov s komentarji, fočkanja v službi in sočasnega čekiranja vetra ter jamranja zakaj nisem več študent, da bi bila lahko po 6 tednov na morju. Oziroma da bi lahko še kak teden tekla pred izbruhi islandskih gejzirjev, še kopala v geotermalni vodi, ki smrdi po gnilih jajcih, in naredila z rentanim cliom po 550 km na dan (po makadamu po možnosti). Aaahhh... vse lepo enkrat mine...

No pa pesimizem na stran - poletja še ni konec in morebiti grem ta vikend pridobiti še kakšno surfersko črtico. Po možnosti s 4.0 jadrom. Brez zajebancije - v zadnjih 10 dneh je bila na Bolu (!!!), da, na Bolu na Braču, možnost za narisati kar dve taki. Vmes pa sicer bonaca, samo to ni tako zelo pomembno, samo da takrat ko veter je, res je.

Navijam za burjo.

Stuck in an airport...

2008-08-03T22:52:00.005+02:00

Tole pisoc, se nahajam na letaliscu Keflavik, 60km iz Rezkjavika. Nase letalo bi moralo proti Kopenhagnu poleteti pred 6-imi urami, torej bi morala sedajle ze lezati v topli posteljici sredi danske prestolnice, instead ima nas avion zaenkrat "samo" 14 ur zamude, torej me caka se kakih 8 ur cakanja. Ce bo vse posreci, bom tako za sicer peturno potovanje, potrebovala zgolj 24 ur. Lansko leto sem bila v 24 urah ze v Sydneyu (iz Ljubljane).

Ocitno letalski prevoz ni vec kar je bil. Tudi opletanje z jezikom s srani treh univ.dipl.pravnikov in mahanje s Montrealsko konvencijo ne pomagata vec do zastonjske postelje, ki po tej konvenciji ob takih zamudah pripada. All I got so far was a lousy Coca-Cola and Pringles chips...

Sicer je pa Islandija "cist huda". Imeli smo neverjetno sreco z vremenom, vseskozi soncek, ali vsaj zgolj oblacno, doziveli smo najbolj vroc dan v zgodovini Islandije (27 stopinj; povprecna temperatura tukaj poleti je nekje 12 stopninj, scije pa skoraj vsak dan meseca). Folk je strasansko prijazen, narava pa fenomenalna. V treh dneh smo z rent-a-car-om prevozili 1500 km in predelali skoraj skoraj tretjino otoka. Na moje Westfjordse nam tokrat ni zneslo...na zalost...

Aha, baje sedaj dobimo vecerjo. Moram piciti, preostanek druscine je ze zivcno lacen in me priganja... :)

And off we go again...

2008-07-28T09:22:00.004+02:00

Kakor se veselim potovanja v deželo (trenutno) skoraj 24 ur dolgega dne, imam tokrat mešane občutke glede prevoznega sredstva... sploh glede na mojo zadnjo izkušnjo in novice v (spletnih) cajtngih v zadnjih dneh. Tokrat me je kar malo strah letenja...

Yesterday I was 16 again

2008-07-10T10:17:00.005+02:00

Spet je bilo toplo poletje, spet sem bila brez večjih obveznosti, spet je bilo veliko pivo v lokalu v centru mesta 430 SIT (v evrih 1,8 EUR; da, pivo je v SLO še vedno tako poceni, če človek svojo rit premakne izven LJ in turističnih krajev) in spet je bil koncert mojega najljubšega benda (ki jih je ene 500, ampak ta band je edini, čigar majico sem si kdajkoli kupila in to tudi še leta nosila. Pa ne samo za na koncerte. In to je orto kompliment zanje, ker drugače takšnih majic ful ne maram!). Še vedno se takšni koncerti začenjajo z glasbenih 59 minut zamude. In še vedno se člani banda svobodno šetajo med poslušalci, z njimi kakšno razdrejo, fotkajo, itd. Za nameček sem srečala še sestri P., s starejšo sva približno v takem obdobju skupaj bluzili po raznoraznih skatepunk koncertih, tako da je bila rekonstrukcija časov iz mojih 16-ih let popolna. Bloj fajn, bloj res tok fajn! Ko bi fantje vsaj še zaigrali Smile in Bye for now, bi bila pa res srečna. No, pa spet čez naslednjih 10 let, pa da vidimo, ali se bo kaj spremenilo do takrat.

Takole je bilo in nič drugače.

P.s. Včeraj sem ugotavljala (sodeč po majicah od folka), da so še vedno "in" isti bandi, kot so bili 10 let nazaj (NFAA, Satanic Surfers, Mad Caddies, etc.). Je torej skatepunk scena danes tako švoh ali so bili ti bandi res tako hudi, da so še danes "priceless"? Anyhow, počutim se privilegirano, da sem lahko v času, ko sem odraščala in mi je bila ta glasba vse, hodila na koncerte od teh bandov, ki so bili zelo pogosti, saj je bila ta scena pri nas precej močna in razvita. Danes pa je več ali manj samo še tunc, tunc in harmonika do gasa.

Konec dober, vse dobro

2008-07-03T11:21:00.004+02:00

Dopust je bil pričakovano odličen. Meltemi 12/14, mrzel Mythos, nekaj tarok večerov in trip po letošnjem izbranem otoku, odlična grška hrana... kaj češ boljšega.
Za dodatek sem uspela zmesti mladega referenta na šalterju v Ljubljani in tako nama je za nameček oba boardbaga uspelo deklarirati kot enega in tako zmanjšati stroške prevoza za surfe na borih 70 tojrov za oba.
Na chopastem spotu z vetrom, ki po refulastosti* prekaša laguno na Karpathosu sem (ne)uspešno pilila svoje surfaško znanje, Mož pa je lomil jamborje in za nameček izgubil še podaljšel. Dobra stran: jambor se je zlomil za brezveze, tako da nelinkanega slovenskega proizvajalca čaka težak boj z dvema pravnikoma, saj je bila zadeva še v garanciji (posledično pa se je strgal tudi žep jamborja ter izgubil podaljšek), hkrati pa je moja malenkost dobila za borih 60 tojrov NorthSails-ov Power XT podaljšek, ki si ga je želela že dolgo časa, tako da sedaj težav z riganjem (jadra, ne z riganjem, kot izpuščanjem zraka iz prebavnega trakta po večji količini popitega piva) to švohotno dekletce nima več. Wiipiii!!!

Malo manj "wiipii" je bila pot domov, saj smo imeli grško zamudo, ti Grki pa so se za nameček še vsake pet minut premislili, kdaj bomo imeli let - ob 23.40, ob 22.00, ob 23.10, etc, v tem vrstnem redu. Že pred check-in-om sem imela ful slab občutek glede leta, saj so surfi prispeli na letališče z več kot polurno zamudo, kot bi morali, konstantno so se spreminjali časi odhoda, cel čas leta smo imeli neke torbulence, itd.. In očitno sem v navezi še z kakšnim drugim bogom, ne samo z Eolom. Nekje v hrvaško-slovenskem zračnem prostoru me je iz spanca zbudila nenavadna budilka, za katero sem pravzaprav nekaj trenutkov kasneje ugotovila, da me ne kliče k jutranjemu odhodu na tlako, temveč gre kar za pravi alarm na letalu in da je nekaj narobe. Ni zanemarljivo, da sem čutila izgubljanje višine (ki se je verjetno začelo že prej, saj smo kakih 20 minut kasneje pristali, pa v spanju tega nisem čutila) in da sem se zato avtomatsko vrgla v brace position** (verjetno edina), saj so me v Avstraliji fajn natrenirali, da je treba v primeru crasha zavzeti le-to pozo. Za dodatek sem prvič od vseh vsaj 35-ih letov, kot sem jih doslej imela v življenju, sedela v prvi vrsti, kjer je statistično največja možnost, da ne preživiš morebitne letalske nesreče. Res super! Čez misli mi je šlo samo. da se to ne more dogajati in da verjetno sanjam, pa a da mora biti to ravno danes, saj imam že plačane 4 lete za skandinavsko turo čez nekaj tednov, pa še surf opremo imam na letalu in bo vsa razsuta, sicer pa sem bila presenečena, da me ni zagrabila kakšna panika, tako da sem očitno kar spravljena z Bogom in da nimam kakšnih hudih neporavnanih načrtom na tem svetu.

Anyways, to make the long story short, na koncu se je izkazalo, da je šlo za neki false alarm, neprijeten občutek pa sva z Možem pregnala z nekaj črnega humorja v stilu "zihr je pilot pozabu kokice v mikrovalovki, pa je ta začela divje piskat". Hvala stevardesi, ker NI povedala, kaj se je zgodilo in sem mimogrede "slišala", da naj bi bil zgolj false alarm iz razloga, ker sem sedela v prvi vrsti, medtem ko je nek mulček za mano doživljal prvi srčni napad v življenju cel čas pristanka, ker ni vedel, ali bo v naslednih sekundah umrl. Res pohvalno. No, preživela sva dopust, transport je preživela tudi najina oprema, danes pa je bilo nenavadno lepo gledat vrtenje perila v pralnem stroju in se zavedat, da lahko to počneš, ker ni bilo ponoči česa hujšega.

Zdaj pa ne bom več letela... do konca julija.

* Ugotavljam, da je "refulast" fur čudna beseda

** Na Adrii ti za brace position sploh ne povedo. Wadafak?! Mož je glede brace position-a prijavil, da je gledal neki dokumentarec, kjer je bilo razloženo, da je to zgolj zlobna finta Američanov, da ti ob nesreči v taki pozi zlomi vrat in je treba svojcem izplačat manjše odškodnine, kot udeležencu, če bi preživel, ampak s eni spomnil, ali to res drži ali je bilo to zgolj predstavljeno kot mit. Wikipedia pravi, da je to urbani mit, pa tudi sicer, če je ta urbana legenda slučajno resnična... raje vidim, da mi brace position zlomi vrat in umrem v hipu, kot da se npr. v primeru izbruha požara, počasi kurim v avionu in trpim peklenske muke.

Zadnji post pred počitnicami

2008-06-18T13:38:00.004+02:00

Samo eno željo imam - da bi nam Eol bil naklonjen naslednjih 14 dni. Ne, popravek, v bistvu imam dve želji- da bi bil poleg čim več vetra še Mythos mrzel. To je to.
Ajd.

Just can't get enough...

2008-05-26T15:16:00.003+02:00

Ta komad me zmeraj spomni na poletje, surfarijo (mogoče zaradi tistih morskih valov na začetku), pa tudi nabolj hudo letošnje furanje po powdru (mogoče zato, ker je komad tako hudo poln energije)...

P.s. Spot sicer nima neke hude sporočilne vrednosti, je pa vsaj pevec (bil) dokaj kjut in navkljub dejstvu, da je Španec, ni imel ljubavnega tepiha (bljak!).

Komaj čakam...

2008-05-19T15:39:00.015+02:00

Letošnje poletje bo špica! Pa plan sploh še ni dokončan!

Oznaka produkta 1 in 2b:Alfa in omega, začetek in konec, pa še parkrat vmes

Oznaka produkta 2a: Ogenj in led, mraz in vročina

*Večina fotk tokrat je prav nesramno ukradena z raznoraznih strani. Se zgodi ;)

Jebemti!

2008-05-15T11:30:00.004+02:00

Zjutraj ne bom več brala mejlov in gledala spletne strani našega faksa, ker me ponavadi to samo v slabo voljo spravi. In itak - današnja predavanja spet odpadejo, izpitni rok za izpit, katerega sem želala delati (in ki je razpisan 3x na leto, za datum pa se izve par tednov prej, pa sploh se ni treba zanj učit min. mesec in pol), pa je (že) razpisan in to direkt dva dni po tem, ko grem na dopust, tako da očitno bom lahko še naslednje nekaj mesecev besno čekirala pejdž od faksa in se usajala, kdaj bo rok. Q R C ! ! !

Uni blond kroti, ki to razpisuje, pa želim, da nikoli ne doktorira! (sicer pa, če ji ni uspelo to v 6,7-ih letih, kar je na faksu, mi to precej pove o njej)

Surprize, surprize...

2008-05-14T23:41:00.002+02:00

Na DURSu so v moji dohodninski odločbi "pozabili" upoštevati splošno olajšavo za ustrezen del leta - in mi izstavili položnico za 150tojrov. Res zvito, sploh nisem opazila tistih ničelnih postavk tam pri olajšavah - you so clever, ha?

Kdorkoli si je spomnil ta glupi sistem pošiljanja že izpolnjenih (napačnih, a za državo ugodnih) dohodninskih odločb, bi ga bilo potrebno za jajca (ali jajčnike) obesiti na bližnje drevo. Seveda tako še kasneje dobim svoj denar nazaj, kot sem ga doslej, tako da verjamem, da se Njim zdi super. I hate this government!

Da tega, da mi v sosednji Oesterreich ne bi bilo potrebno NIČESAR plačati za takšno revščino od letnega dohodka, sploh ne omenjam. To je zgolj kaplja čez rob...

Ha, haha, ha

2008-05-13T15:21:00.003+02:00

Potem ko sem prejšnji ponedeljek spet zaman iskala razpisan rok za nek izpit, ki bi ga rada že kake dva meseca opravljala, sem se na vrat na nos odločila delati drugega in ga danes uspešno zagovarjala. Eat this, glupa ljubljanska fakulteta! Pa še bonus 20% ekstra točk sem dobila, ker sem tako razturila, ha haha ha!

Končno!

2008-04-23T13:58:00.006+02:00

V neki, bolje da je ne polinkam, trgovini s surf opremo, so potrebovali samo tričetrt leta, da so mi uspeli naročiti in dostaviti nose protector za mojo ljubo dilco. Matr, so se morali namučiti, reveži, očitno je tako velik in težak, da so ga iz tovarne v trgovine prestavljali po cm na dan. In za nameček, so mi zaračunali še 20 EUR več, kot je bilo sprva dogovorjeno, fotrjimškrtpalček!

No, glavno, da ga sedaj imam in da se mi ne bo več potrebno metati med dilo in jambor in tvegat poškodb, da se deska ne bi poškodovala. Vremenska prognoza za prvomajske pa... očitno se bomo prestavljali po hrvaški obali dole i gore, kjer se bo le zrak malce premaknil. Danes naredimo bojni plan. Fajn. Predvsem pa komaj čakam, da bomo kakšno pleskavico in ćevapčiće na žar vrgli, mljaska.

Prekleti evrobirokrati in protokol

2008-04-13T10:42:00.003+02:00

Zakaj da fak je treba te ljudi ob pol sedmih zjutri v soboto voziti na Brdo? In če jih je že treba, zakaj je treba zbuditi ves vesoljni svet ob cestah, kjer se jih vozi? Zakaj so potrebne sirene, če ni na cesti nobenega avta ob tej nečloveški uri? In zakaj morajo blesave sirene tuliti petnajst (15!) minut zvezno brez prestanka na enem in istem križišču, seveda pod mojim oknom? A da se za zihr zbudim ali kaj?

In zakaj je treba celotno vajo ponoviti še v nedeljo?

Zakaj, mami, zakaaaj?

Napad nosečnic in frocev

2008-04-07T16:24:00.004+02:00

Očitno je zadnje čase jako popularno se pustiti oploditi in presenečati svoje kolegice med mirnim kosilom s šokantimi novicami o nosečnosti (svoji ali neke druge osebe, ki jo poznamo, saj nima veze, vse je isto). Upam, da bodo drugič določene osebe vsaj počakale, da pojem kosilo do konca, preden se mi zaleti od šokantnih novic.

Pol žensk iz moje OŠ oziroma gimnazije ima že po par otrok ali je v tem trenutku visoko nosečih, moja frenčarca je noseča, pol žensk moje starosti v naši službi, zdaj so se splašile še kolegice s faksa. Od ene od teh je dete že zdavnaj upihnilo prvo svečko, druge pa so očitno tudi dale v peto prestavo, kar se tiče izpolnjevanja tipičnih običajnih človeških ciljev (dobiti partnerja, se zaročiti, poročiti, dobiti službo, takoj zanositi, roditi, se ločiti,...). I mean F A A K ! To ni normalno. Ne zdi se mi normalno, da je okoli mene trop nosečnic in beb. Ali sem res že tako stara? Ali bi tudi jaz morala imeti froce, da bi bila v skladu z normativi? Sama sem pristaš bolj konzervativnih metod, ko pride do izbire partnerja in drugih odločitev, ki utegnejo imeti težje posledice za moj ustaljeni lajfstajl. Torej, ne zdi se mi normalno, da se po pol leta vseliš skupaj z nekom, s katerim hodiš samo pol leta. Prav tako se mi ne zdi normalno, da se čez nadaljnje pol leta zaročiš, nekaj mesecev zatem pa že strašiš naokoli noseča, in to ne po nesreči. V enem letu res ne moreš presoditi, ali je neka oseba tvoj soulmate in se spustiti v take drastične odločitve. Če bi sama sledila takim vzorcem, bi imela zdajle verjetno vsaj enega šestletnega froca in bila mama samohranilka. Kaj pa uživanje življenja? Potovanja, smučarije, surfarije, ležerne kavice ob pomladinih dnevih, občasno brezglavo zapravljanje za cunje in športno opremo... to so stvari, ki mojemu življenju dajejo smisel v dneh dela in študija. Da bi razmišljala samo o tem, kdaj moram pogreti kašico in zamenjati plenice? Za to se mi res še ne mudi. Life's too good right now. Ne bi se rada čez 15 let sekirala, da sem se odpovedala lastni mladosti zato, da sem imela otroka, ki mi kot najstnik kravžla živce in se dere, da me sovraži. Kaj pa vem? Mogoče se mi bo to zdelo interesantno čez nekaj let, zdaj sem zagotovo še v fazi, ko se nisem pripravljena odpovedati brezskrbnemu bezljanju po svetu in svojega urnika prilagoditi nekomu tretjemu.

Sem pa že včlanjena v Baby Center, da bom vsaj darila za bodoče mame in deteta kupovala s popustom, drugače bom še bankrotirala. Well, it's a start!

18. in 19. Konec smučarske sezone

2008-04-07T16:20:00.004+02:00

Tale vikend sem uspešno pridelala še dva presenetljivo odlična dneva smučarije za letošnjo statistiko. 20-tice očitno ne bo, ker sem se totalno nabordala in imam dovolj za naslednje pol leta.

Sedaj pa nov list in zbiranje surfarskih črtic se lahko prične. Juhu!

17. POWDAAAAH!!!!!

2008-03-30T11:05:00.003+02:00

Pol metra pršiča.
Več ali manj nesfuranega!!!
Karta po 25 ojrov pa kombi šestih ljudi.

Slika je sicer simbolična, ampak takole nekako je izgledalo. Imeli smo dva fotiča, a se nobenemu ni dal fotkat, ker je bilo čisto prehudo za furat.

Tako na kratko o včerajšnjem dnevu. Že dolgo nisem bila tako zdelala od bordanja, ampak po štirih urah vožnje po powderju sem se počutila, kot bi me kdo pretepel, ker me je vse tako bolelo. Tole je bil drug dan v tej sezoni, ko mi je uspelo furati po čisto frišnem pršiču, s tem da sem to lahko počela cel dan in da se je dalo ponekod celo furo od spodnje do zgornje postaje žičnice odfurat po celcu. Kaj bi sploh lahko bilo še boljše? Četudi mi morda letos ne uspe zbrati še treh dni na snegu in doseči letošnjega plana, je bil zaključek sezone, kljub spremenljivemu vremenu v Nassfeldu, tako fenomenalen, da od letošnje sezone ne pričakujem prav nič več. Vse, kar bo več, bo samo še bonus.

Ocena dneva: 10/10

Živemu človeku se vse pripeti

2008-03-24T12:36:00.004+01:00

Na primer to, da si strižeš nohte, pa ti košček nohta skoči v oko. Glagol skočiti uporabljam namenoma, ker je dotični košček nohta dobesedno skočil nekje 20 cm v višino in očitno napravil tudi ovinek mimo očal, ki sem jih imela na nosu, naravnost v moje oko. Potrebovala sem 20 minut, da sem ga zbezala ven brez nevarnosti za moj vid. Svašta!

Kako me vedno prehiti 1. maj

2008-03-20T21:45:00.007+01:00

Lansko leto so padle prve ideje, kam za 1. maj nekje v začetku aprila. Idej kam, je blo več, zaradi zasedenosti vseh hostlov in podobnih nastanitev, pa sem pristala na Braču, pri čimer sem se dve leti pred tem zaklinjala, da me tja v življenju nihče ne spravi več.

Letos smo pljunili v roke in začeli iskati destinacijo začetek marca. Kanarci, Maroko, Egipt, Portugalska... vse je noro drago, letalske karte za 3/4 vseh ostalih potencialnih destinacij pa so že razprodane.

Nujno pa je treba nekam it. Tako sem med pregledovanjem in obupavanjem, kam mi je iti, našla nekaj cheap in dobrih idej:
1. Smučanje v Franciji za 1. maja (cca. 280 ojro): nisem pristaš južnjiča, ampak kljub temu se prvomajska smuka ne sliši slabo. Sploh z ozirom na čudaško vreme zna biti, da bode za 1. maj snežilo in bom furala POWDAH!!! (yes,yes, dream on!) Et comme l'aventage supplémentaire, je peux parle français!
2. Šoping v Parizu: nekje 300 ojrov bi naju z možem prišli karti, ker mi je Lufthanza pripravljena častiti karto še zaradi Avstralije. Spiva morda lahko pri Lucie v njenem flatu s pogledom na Eifflov stolp (če se še ni odselila v Reims). Not bad. Not bad at all. Et comme l'aventage supplémentaire, je peux parle français et je peux revoir mes amis parisiens!
3. Surfanje na Gardi: Brrr. Sem pa našla luštne rešilne jopiče za 32ojrov, tako da me, če se slučajno odločim na vodo, nihče ne bo oglobil, kar se bojda tam lahko zgodi, če si brez rešilke na vodi. V bližini so baje tudi fina golf igrišča, tako da lahko skočim tudi tja. Baje je tudi fino za biciklirat. Baje je vse ful fino in fajn.
4. Roadtrip: Še neznano kam. Ampak ponavadi je fajn.

Pri vseh teh možnostih imam slab okus v ustih, da bom na koncu ostala doma. Ali spet šla na Brač, saj zarečenega kruha... Naslednje leto si bom prvomajske zorganizirala decembra. Potem bo morda dovolj zgodaj za kako ugodno varianto v tople kraje.

16. Vse poti vodijo na surf

2008-03-15T17:23:00.006+01:00

Včeraj sem se počutila, kot se verjetno počuti đanki, ki po obdobju abstinence dobi svoj fiks (recimo, da je bil feeling podoben temu, saj ne vem dejansko, kako se đankiji počutijo, ko se fiksajo, but let's cut the crap and get to the point).

Z Vesno sva pobegnile na Krvavec, po več kot tri- oziroma štiritedenski abstinenci od zadnjega bordanja in ujele zadnjih pet žarkov, napovedanih za naslednji teden. Med drugim nama je sedežnica na Zvoh obema fentala dile, medtem ko je zanihala in za vrhunec izstrelila Vesno, da je letela po zraku proti eskimski vasi. Na srečo poškodb ni bilo, ampak če se mi še kdaj kaj takega primeri na tej taisti žičnici (ki mi je med drugim kake tri leta nazaj na pol prelomila vez na bordu in poferderbala tudi kakega mojega frenda), jih bom tožila, Bog mi je priča!

Medtem ko sva se zgovarjale o tem, kako bova prodale najino pedlarco in za koliko ter kakšna bo naslednja, ko in če sploh si jo bova kupile, sva srečale Marka, s katerim smo pred dvema letoma v Franciji bili eni izmed tistih petih kretenov, ki smo na vse pretege pedlali ob pol sedmih zjutraj in namesto frušteka použili kak liter ali dva slane vode med wipe-outi. Srečanje je dobro delo vsem in nama z Vesno dalo še dodatnega zagona, da bi morebiti res uresničili Kanarce za prvomajske in šli malo na valove.

Da bi tudi večer bil v znamenju surfaštva, mi je teta iz Amerike dala kot darilo neoprensko surf hladilno držalo za mali pir ter me spoznala z modelom, kateremu sem lahko preostanek večera najedala, če se strinja z mano, da je Avstralija carska in da je srfanje, tako ali drugačno, kul. Ostali so tako imeli mir pred mano. Nekje vmes sta bili tudi dve buteljki. Bloj fajn.

Zakaj pozimi veter zmeraj tako fino žge?

2008-03-12T13:51:00.006+01:00

Ko pa je poletje in čas za surfarijo, pa vse skupaj crkne. To se ne spodobi. Marec je, kamera na Krvavcu kaže meglo in neke kaplje (??!), medtem pa nekateri ekstremisti že furajo v raznih Ližnjanih. To ni ničemur podobno.

Še manj čemu podobne pa so cene za surfaške campe za prvega maja (750+ ojrov/teden).* Mislim, da bom vzela tipov trikšneri in se šla sama nekam poučevat za pol manj keša. Bđizs!

P.s. Sicer sem nameravala že ene tri pljuvaške poste objavit o moji službi in vsem z njo povezanim, ampak sem ugotovila, da je škoda mojega časa in predvsem živcev. Glede na to, da modeli ne znajo ne regresa, niti dopusta obračunat, oziroma ne ločijo številk 1 in 4, bolje da ne komentiram. So, let's talk about weather, shall we?

*Ne mislim jih linkat, ker takim nategom res ne bom delala reklame.

Žgajner-Tavševa je kul!

2008-03-05T18:50:00.002+01:00

Predvsem so mi (bile) všeč njene grimase neverje in zgroženosti, ki jih (je) dela(la) za hrbtom Drobniča, ko (je) ta spet kvasi(l) neke nebuloze.
Hvala Bogu, da ni več v SNS-ju, morebiti jo jeseni celo podprem na volitvah...mogoče...

Šiht (or šhit) in co.

2008-02-28T20:47:00.003+01:00

Vsak dan bolj mi gredo na jetra, pa gremo kar po vrsti:
- vlada,
- služba,
- kadrovska služba moje službe, ki me že vsaj dva meseca nateguje z izplačilom regresa,
- diletanci, ki prodajajo storitve za pretiran denar, kot so frizerji, jezikovne šole, športni klubi, in podobna golazen, ki zvišanje cen utemeljujejo na podlagi inflacije, pri tem se pa obnašajo kot prebivalci Dalmacije do turistov, slednji bi namreč najraje videli, če bi jim keš samo na banko nakazali in se sploh ne prikazali*; med ponudniki storitev bi posebej izpostavila frizerje, na katere sem razvila pristno alergijo (da ti majo želodec računat 40EUR/fakin pol ure striženja (brez barvanja) s fakin triletno šolo, jebemtiš, tako da ne se čudit, zakaj sem v glavo kot Kristus, ampak frizerje namenoma bojkotiram), pa da nadaljujem
- prodajalke v trgovini z darili, ki mi hočejo vturit najbolj ogabno vazo možno za ful keša in ne dojamejo mojih namigov, da bodoča obdarovanka res ne mara vaz (Zgin stran pa dej mi mir, ti kokoš brez okusa!),
- prodajalci v Madnessu na Trubarjevi, ker se obnašajo, kot da so največji carji na svetu, ker tam delajo (ejj, stari, look in a mirror! you are a fakin salesperson!!! pa še lep nisi),
- kelnarje/ce, ker jih moraš glih da ne prosit, da te pridejo blagovoljit blagoslovit in vprašat z zoprnim fake ljubljanskim "jst sm kul k sm z Zadnje vasi pršu v Lublano in sm največji car in ta nartahujši lublančan, k zdej žvim u Lublani" naglasom (ejj, stari, wake up! You are a fakin bartender, dammit! pa Lublančan se piše v veliko, you good for noting sonofabitch neizobraženi izmeček človeštva),
- Helena Blagne in njeni jumboplakati (pa, dej, a bo že imela kmalu ta preklet koncert, ker ne morem več njenega plastičnega ksihta na đambotih gledat),
- ta drug in vsak naslednji klošar na cesti, ki me fehta za sendvič/žeton/kavo/litrco (ženski spolni organ, a zgledam, kot da serjem keš al kaj?),
- evrobirokrati, zaradi prevoza katerih me zbujajo sirene ob pol šestih zjutraj ob sobotah,
- vsi ljudje, ki malikujejo Drni-lamo od nedelje dalje in se jokajo (!!) pred TV kamerami, pri tem, da človeka v lajfu niso videli, potem pa posnamejo vse TV dnevnike, da se lahko na videu gledajo, ker so bili na TV-ju,
- jebena zima, od katere ni nič mraza in še manj snega.

Za danes bo dovolj. Sedaj se počutim odtenek bolje. God... I didn't know there was so much anger inside me...

* če bi kdo rad vedel, katere jezikovne šole NE priporočam, naj kar roko dvigne.

15. Obertauern

2008-02-23T16:59:00.004+01:00

Bližam se izpolnitvi letošnjega načrta minimuma 20-ih smučarskih dni. Tako smo se včeraj odpravili na veleslavni Obertauern, ki ga vsaka druga oseba, s katero sem komunicirala v zadnje pol leta, hvali na vse pretege in le-tem sporočam: "You don't know shit about good skiing, bitch!"

Mislim, resno, no! Prog je resda "kao" veliko (na zemljevidu, v resnici pač ne), ampak če bi želela smučat za pretirano ceno (35EUR) za prekratkih, položnih in s kamenčki "posutih" progah (imeli naj bi namreč 240 cm snega... no, mogoče v kakšnem od Boga pozabljenem grabnu, kamor sonce nikoli ne posije), bi šla na Vogel. Tam je vsaj Šija proga, na kateri si lahko privoščih par zavojev brez strahu, da bo treba zaradi tega "užitka" nato celo progo do žičnice štanfati. Tale obertauerski Gamsleiten kot edina črna proga tam gori, si komajda zasluži rdečo barvo, kratka je pa tudi za cele tri zavoje. Qrc, pa taka smuka!

Za nameček se grejo gor še fensijado in ti za kavo z mlekom zaračunajo 3,40 EUR. Mene tam ne vidijo več... Next!

Thirty something...

2008-02-19T09:41:00.003+01:00

Ne, ne se bat. Nisem še tako stara, še nekaj let kanim obdržati dvojko na prvem mestu. Pač pa se bo v tretje desetletje zavrtela moja prijateljica Uta, ki naju je z Bojchijem že povabila na njen RD v marcu.
Zadeva sploh ne bi bila problematična, če naju pot do nje in bivanje na onem koncu sveta za pičle 3 dni ne bi prišla cca. 200 ojrov per capita. Sedaj se mi zastavljajo naslednja vprašanja:
- ali ima dovolj prostora, da krešava pri njej?
- kaj naj ji kupiva za tridesetletnico (!), če greva na žur?
- kako naj si dostavim tiste ljubke čeveljce iz Amerike, če jih ne dostavljajo v Evropo? ( Betty, pritiplis...;)), in najpomembnejše
- zakaj se take gluposti sploh sprašujem, če že dve leti travmiram, kako bi šla nazaj v Berlin?!?

Ah, ja, Berlin... Pa še spomladansko garderobo bodo v tistem času že držali in Berlin je gotovo ena najboljših destinacij za šoping cunj, v katerih ne zgledaš uniformiran... Zakaj sploh premišljujem...

Na današnji dan

2008-02-17T18:54:00.003+01:00

Nekoč, ni dolgo še tega (ali pač... čas je relativna zadeva) sem v bež sweatshirt-u ob pol petih zjutraj uletela do Nekegabureka, ko so me prijazni gospod, ki tam še vedno delajo, ob naročilu vprašali: "Kaj je to na tvojem puloverju... je to... naš znak?" (vikanje pač ni njegova vrlina)

Začudeno sem ga pogledala, prečekirala svoj print na puloverju in rekla: "Ja, ne vem, če je to glih Vaš znak, definitivno pa je črn dvoglavi orel!" V mislih sem že razmišljala, ako so stric iz Nemčije uvoženi, kar so mi v roke stisnili prej naročeni picaburek in rekli: "Pa ni ti treba plačat, tole je za to, ker podpiraš našo stvar."

Anyways, šele kasneje sem ugotovila, da imajo Albanci s Kosova za svoj simbol dvoglavega orla (in ne le Nemci) in zakaj točno sem dobila tisti gratis burek. Dotičnemu gospodu ob osamosvojitvi njegovega naroda čestitam (pa ne zgolj zaradi tistega zastonjskega bureka), za naše politike pa upam, da jih bo srečala pamet in da ne bodo tekmovali, kdo bo prvi (Ne nam zajebat gospodarstva in morebitnih počitniških destinacij, prosim, hvala!). Lahko smo tudi drugi, ne?

P.s. Še dobro, da še vedno imam tisti pulover, morda grem poskusit srečo, ako dobim danes še kak gratis burek. ;)
P.p.s. Just for my personal record - včeraj je bil moj 14i dan letošnje sezone na snegu. Žgalo je, žgalo, tako sonce kot veter, takega vetra se še na Karpatosu ne bi branili. Tako sem lahko cel dan drsala dve progi, ker je bilo pol Katschberga zaprtega. Sreča pa taka. Pa še na lotu nisem nič zadela. Life's a bitch!

Sreče zvrhan koš

2008-02-07T11:05:00.000+01:00

V prejšnjem postu sem zapisala, da v kosteh čutih, da bom izžrebana. In res sem bila. Zadnji dan nagradne igre na nekem radiu, ki plačuje položnice, sem dobila emajl z naslednjo vsebino:

"Spoštovani!

Z veseljem Vam sporočamo, da ste bili izžrebani.... poiščite se na seznamu nagrajencev.

Vaš Kolosej"

Tako, sem si rekla. Če me že niso izžrebali za plačilo položnice, sem pa vsaj zadela luksuzno križarjenje po Karibih. Malo morgen! Tudi tulifona nisem dobila, čeprav mi zdajšnji crkuje in nujno (!!)n potrebujem novega. Namesto tega sem dobila nek crap od promocijskega materiala nekega mobilnotelekomunikacijskega podjetja, kjer pa imam zaposlene družino ali znance, tako da ga imam doma na odmet. Đi tenks!

Ampak upanje vedno umre zadnje... Imenuje se Loto.

"A mate kej za pusta hrusta?"

2008-02-05T22:19:00.000+01:00

Kaj takega! Že navsezgodaj zjutraj so z nekega radia postavili zasedo pred mojo bajto, mi v roke, še vsej zaspani, tlačili zastonj krofe* in me snemali s kamero v glavo. Hvala, res! Šok je bil kar malce prehud, s svojo darkersko glasbo v ušesih in vsa zaspana, res nisem dojemala navsezgodnjejutranjih dobrih del. Ki pravzaprav sploh niso bila tako zelo dobra, saj so mi na krofe nalimali pildek, naj glasujem za njih, kot za najbolj poslušan radio v regiji (mislm....takole podkupovati ljudi za glasove, ježešmene, pa saj še niso državnozborske volitve! Pa zasedo pred bajto! Očitno si res želijo mojega glasu...). Zdaj samo še čakam, da mi nek drug radio plača mojo mastno položnico, pa se odločim, kateri od njiju si zasluži točke z moje strani.**

*Ki so bili, btw, sicer odlični.
** Ta drugi radio me je danes strašno razočaral, saj sem pričakovala klic! Čutila sem v kosteh, da bom izžrebana in da se bo z mojim ramen zvalilo strašansko breme.

Deseta črtica

2008-01-25T18:47:00.000+01:00

Zadnji teden res nisem bila najbolj pridna pri pisanju bloga. Razlog - novi board je bilo treba peljat na probo in ta je več kot uspela. V tem tednu tako lahko narišem 6 novih črtic, imela in videla pa sem vse od južnjiča in "cukra" od snega, do trdiča in frišnega pršiča, pa da ne pozabim še vremena - ledu, snega, megle, dežja in šajbe, vsega polno. In v vsem dilca dela kot bi morala, tako da sem s kupljenim zadovoljna in denar ni bil vržen stran.

Jutri kanim risati 11. črtico. Letošnji plan je, da jih zberem najmanj 20 in s tem leto 2008 okronam za best of smučarsko sezono in my life ever.

Drugače je bil pa današnji dan kar zabaven - 5 bab na kupu in snega za vzorec. V Gerlitznu jim zima ni bila ravno naklonjena, ampak my compliments to the boys there, ker so bile kljub temu piste vozne in smo smučale cel dan. Je bil pa občutek kljub temu hecen, ko je vseokoli tebe trava, le na dvainpolkratni širini ratraka obstaja pista, katere se moraš držat kot pijanec plota...

Današnja "zimska" idila

Working for nothing or just drinks for free...

2008-01-15T09:25:00.000+01:00

Danes je padla odločitev: Razen družinskim članom in najbližjim prijateljem, ki jih poznam vsaj 5+let, ne delam več nikomur nobenih pravnih zadev oziroma ne rešujem njihovih problemov zastonj, torej gratis, gratuit, pro bono, kostenloss,...

Ker:
- imam tako ali tako že brez zastonjkarjev zadosti dela,
- kadar pa slučajno nimam nič za počet (kar se ne dogaja pogosto), gre pa za moj prosti čas, ki ga lahko bolje izkoristim in ki ga ne kanim več zapravljati za folk, ki ne zna na koncu reči niti hvala. QVG!*

*Qrc vas gleda (če kdo ni slučajno razumel)

"Dons ne morm v službo. Mam popizditis."

2008-01-14T10:04:00.000+01:00

No, prvi del ne drži. Šla sem v službo, ker je zjutraj ob sedmih kazalo, da bo na Krvavcu megla in oblačno. Pustimo to, da sem cel vikend pisala sodbe in reševala spise, da bi šla danes lahko smučat...

Drugi del bo pa kar držal. Popizditis imam, ker:

a) je na Krvavcu zdajle sončno in brez oblačka (Grrrrrrrrrr!!!), in

b) ker sem v službi, kljub temu, da sem se zmenila, da me ne bo (Fuj, jebemti!*) ter

(edit)
c) ker so me razjezil na moji jezikovni šoli z njihovo nesposobnostjo in vase zagledanostjo (očitno eni še vedno žive v socializmu, kjer je prodajalec/ponudnik kralj).

*Kot bi rekel Jurij Zrnec v vlogi kobre.

Krščena!

2008-01-10T18:36:00.000+01:00

Danes sem prvič vodila glavne obravnave in blu je fajn. Biti sodnik res ni preprosto, pa ne da bi to bila kakšna frišna ugotovitev, od danes samo vem, da ni težko, temveč je prekleto težko. Sploh če hočeš biti dober sodnik.

Evo, spodaj v skico spremenjeva fotkica (seveda me je bilo potrebno slikati med prvo obravnavo, dooh ;)), ki izgleda skoraj tako kot skice razvpitih procesov v ameriških cajtngih. Na sredi sem jaz, na levi zraven mene sodnica, na skrajni levi odvetnik tožene, desno od mene zapisnikarica, skrajno desno pa odvetnik tožeče stranke. Nad njima na steni pa grb slovenski. Na sredi skice se vidi "prižnica", kjer pričajo priče in izvedenci. Z veliko domišljije boste vse to razbrali iz slikce, ki sem jo pač morala takole predelati, da ne bi kakšni nebodigatrebe in firbci ugotovili moje identitete in identitete vseh ostalih udeležencev postopka na sliki.

Tako, now you know. In btw, moj đob je res špica!!! ;)

Razprodaje

2008-01-08T21:27:00.001+01:00

Včeraj sem šla na razprodaje. Na njih sem zagonila celo plačo (Seriously! Groza...). Kupila sem si celi dve (2) stvari.*

Zgornja premisa: Cene v Sloveniji so previsoke.

Spodnja premisa: Moja plača je premajhna.

Dedukcija: Moja plača je premajhna, da bi z njo preživela v Sloveniji.

Evo, pa naj še kdo reče, da je filozofija neuporabna. Z njeno pomočjo sem glihkar ugotovila, da grem živet nekaj v inozemstvo. Nekam, kjer je lepo, toplo in sploh fino, ker imajo boljše plače. Avstralija se kar fino sliši.

P.s. Sem pa res prihranila pol plače na razprodajah. Fina zadeva, tele razprodaje, ne?

*Samo bom pa zdaj tooook stylish....

Frisch verliebt...

2008-01-05T21:57:00.000+01:00

Še se spomnim, ko sva se prvič videla. Stal je tam nekje v kotu. Bil je ves lep in greha vreden, imel je mlado, prožno telo in tako je takoj, ko sem stopila v dotično trgovino, pritegnil moj pogled. Še isti dan popoldne sem se vrnila, saj sem čutila, da je nekaj med nama. Naslednji večer je že spal z mano in tako je bilo naslednjih nekaj mesecev. Dokler ni na svoji prvi vožnji izgubil nedolžnosti. Od takrat naprej je spal v kleti. Tako pač je dandanes. Dokler si virgin, imaš pač special treatment, potem pa nič več. Življenje ni potica.

Podobno se je zgodilo tokrat. Ko sem zagledala njega, so me neznane silnice pritegnile v njegovo bližino. V glavi sem zaslišala fanfare. Dotikala sem ga, ga božala, nič se ni upiral, temveč se je odzval na vsak moj dotik in pritisk. Tri noči, odkar sem ga prvič ugledala, sem ga srečevala v sanjah in se zbujala v morah, kaj če me bo kakšna druga deklina prehitela in ne bo samo moj. Hodila sem ga obiskovat, a se nisem mogla odločiti, ali je pravi zame. Bil mi je malček predolg.

Včerajšnja noč je bila zadnja noč nočnih mor zaradi njega. Danes sem domov odpeljala njegovega manjšega bratca dvojčka, ki je še bolj fleksibilen, še bolj odziven in nenazadnje, kar je pomembno, morda na nek način še lepši. As we speak, leži v moji sobi in me čaka. Na tleh, od koder se mi poredno nasmiha. Danes teden, naju čaka najina prva ježa, če bo luna v pravi hiši in posledično vreme lepo.

Seveda govorim o bordih, you sick bastards! Kaj ste pa mislili! In ja, novega imam! Res je dober, hud in lep! In čiiiiiist sem zacopana vanj!!

Starega pa ne bom odvrgla. Potrpežljivo me bo še naprej čakal v kleti, kjer se mu bo naslednji teden, če bo sreča, že pridružil mlajši tekmec. Od danes naprej ima stari častni naziv ŠODR BOARD-a, pripada pa mu tudi pravo pravcato častno ime: Sean Connery. In zakaj Sean? Ker je star in že betežen, a še vedno šarmanten navkljub njegovim manjšim (negovornim) napačam. Hvala, ker si me spremljal to desetletje, Sean!

(evo, ta nov lepotec)

(Ne) Sreča z avtomobili

2007-12-25T11:59:00.000+01:00

Bordarija v Tiroleland-u je bila odlična. Trd, ravno prav mehek, sneg (to se sliši ful čudno, sej vem), šajba od sonca tri dni skupi, apfelštrudel in kajzeršmarn v gorskih kočah, zvečer pa đakuzi, finska savna inu italijanske specialitete v bližnji oštariji - kaj češ boljšega.

Malo manj super je bila spet nezgoda z avtom, zaradi katere že resno mislim, da pomenim nesrečo za prevozna sredstva, ker se (nesreče) zmeraj dogajajo v moji vseprisotnosti. (glej sliko)

Medtem, ko smo utrujeni spali v toplih posteljicah, naš avto pa je počival na zasebnem (!!!) in OGROMNEM (!!!) parkirišču, nam je nek vzhodnonemški sezonski taksist pofrderbal avto, to je, napravil ornk luknjo v pleh, in za nameček še spizdil, oprostite besedi. Lastnica penziona je bila tako fer, da je naslednje jutro počakala, da sem pojedla svoja jajčka in se spravila k pitju kave, nakar me je šokirala s slabo novico (kave potem itak nisem imela časa spit. Great, just great!). Potem smo izgubili kake 3 ure odlične smuke/bordanja, ker smo se zajebavali z tirolskimi policisti, da so nam za 36 evrov spisali 2 stavka dolg policijski zapisnik za zavarovalnico. Ki jih zavarovalnica za nameček še ne bo povrnila. Great, just great! Na (ne) srečo je taksista lastničin zet videl pri dejanju in ga pofotkal, tako da vemo, kdo je bil (zavarovalnica pa sedaj noče izplačat škode iz naslova poškodb na parkirišču, ker je storilec znan, in hoče, da uveljavljamo svoj kasko, k***jihgleda!!!).

Poslabšanje mooda je takisti večer dvignilo vnaprejšnje Božičkovo darilo, s katerim od sedaj naprej ne bom več samo najhitrejša na smučišču, temveč tudi najlepša. Muahaha.

P.s. Sam tole z avtom res suxx big time. To je že četrta taka zadeva, ki se mi je zgodila v zadnjih 3 letih. Dokler gre sam pleh, je še v redu, da le ne bo še kaj hujšega....

Moja pisarna ima najlepši razgled

2007-12-19T22:21:00.001+01:00

Takšen pa je bil videti danes.

Odmor za malico

Fleksibilni delovnik je kul. In na dan, kakršen je bil danes, pozabim, da moram delati praktično vsak vikend.

Tole je pa za v anale

2007-12-18T15:30:00.000+01:00

Včeraj je bilo nekaj v zraku. Pa s tem ne mislim tistih petih snežink.

Moja (tanova) šefica, za katero sem bila prepričana, da me ne mara najbolj, je pohvalila moj umotvor. Yes, she complimented my work!!!
Potem pa sva se še s sodelavcem dogovorila, da greva jutri na Krvavec, malček uničevati dile in borde. Pol pa dopust, juhu!!!

In kar naenkrat je služba spet postala rožnato lepa...

Ah, ta LIFFe!

2007-11-20T19:44:00.001+01:00

Kako veš, da si šel gledat res bolan film?

Ko med filmom (potem, ko popolnoma padeš v zgodbo) v misliš sugeriraš glavni igralki : "NEEEE!!! Ne pojest tega mesa, ker potem ne boš več mogla seksat z duhom svojega mrtvega moža!"

Yep, tako to zgleda. Samo še dva filma... :(

Šempejn for evriuan!!!

2007-11-11T20:30:00.000+01:00

Pri nas teče že v skorajda v potokih od navdušenja nad novim predsednikom RS. Očitno se mi naslednjih 5 let ne bo potrebno sramovati našega predsednika. Nanj se zanesem! ;)

Long time, no posts

2007-10-25T20:23:00.000+02:00

Kot ste verjetno opazili, štrajkam pri zapisih. Razlog je, da ful nimam časa, kadar ga pa imam in se namenim moje bralce razveseljevati z latest noticami, se pa Blogger odloči, da me bo zezal v mozeg in mi ne pusti objavljal mojih veleumnih ugotovitev in opažanj o svetu.

Anyways, pol stvari, ki sem jih hotela zapisat, sem že itak pozabila. Sem pa v zadnjem tednu dvakrat ugotovila naslednje:

Zlato pravilo št.1: Če se nameniš na študentski žur, zamudi najmanj dve uri. Drugače se zna zgoditi, da se žur še sploh ni začel oziroma se boš zaradi gužve na vhodu premislil in šel kar domov.

Glede na stvari, ki se (mi) zadnje čase dogajajo v službi, pa lahko izpeljem
Zlato pravilo št. 2: Za pobeglimi pri-/za- porniki se ne laufa. Za to so zaposlene druge osebe. Reče se jim varnostniki*.

* No, v bistvu je to naloga čisto drugih ljudi, samo če so ti na čiku, bi lahko varnostniki to naredili. Samo očitno to ni v njihovem job description-u, v mojem pa tudi ne.

Sweet

2007-10-25T20:17:00.000+02:00

Tole sčasoma najdeš med rezultati, če na netu iščeš "the most handsome man in the universe".

Zadnja surfarija letos?

2007-10-15T17:17:00.000+02:00

Včeraj v Punatu. Voda 15-16, zrak kako stopinjo več. Malo premalo zame, ki ne posedujem neoprena debeljšega od 3/2 mm. Še dobro, da sem imela fino družbo, da mi ni bilo dolgčas, medtem ko se je mož podil po vodi in mi delal skomine. Ne zanikam, da sem danes gledala za suhimi oblekami in primerjala njihove cene, samo kaj pa vem. Mraz in surf, to dvoje meni nikoli ni šlo skupaj. Ni prava zveza. Mraz in sneg je bolj pravilna.

Tokrat je bil fotič pa tudi obilica časa in priložnosti za fotkat. Ni pa bilo volje. Tako je to, zmeraj je nekaj narobe. ;)

Novi nazivi

2007-10-11T14:53:00.000+02:00

Včeraj je še ena od nas dosegla visoko zveneči naziv mlade univerzitetne diplomirane pravnice. Priložnosti primerno je bilo potrebno dosežek zaliti in tako sva v Uršulo uletela z možem in priletela na napačni žur. Eni ljudje so pač izgledali znani s faksa, ne. Potem smo ugotovili, da je slavljenec zagovarjal diplomo sočasno z našo, težko pričakovano, zvezdo večera in vsi smo se radovali, mož pa je odkril, da ga pozna, da bosta skupaj drgnila klopi še v bodoče in se navabil na pijačo še k tej družbi.

Medtem sem jaz odkrila pravo slavljenko in začeli smo z zbiranjem letalskih kart* za v višave, ki jih nismo dosegli, smo pa na ves glas prepevali razne Čudežne stene in podobne komade, za kar smo si prislužili zavijajoče oči ostalih obiskovalcev. Nasploh smo izpadli poredni gosti, saj smo si prinesli svoj šampanjec in od kelnarice zahtevali šempejn kozarčke, da smo ga lahko v stilu spili. Bajdemem, sem med tem po 5-ih letih skupnega obiskovanja faksa z enim iz naše družbe ugotovila, da sva znanca še z gimnazije in ne šele s faksa, kot sem zmotno mislila in si prislužila njegovo zgražanje. On pa si je prislužil našega, ker ima baje male testise in zato lahko poje visoke tone kot Justin Deblastojezero. To je vedel povedati drugi član družbe, ki je to ugotovil s pomočjo računalnika in digitalne fotografije, v nadaljne detajle se pa na tem mestu ne bomo spuščali. Imeli smo se res fino fajn.

Ko smo vse pojedli in popili, smo šli izzivat redarje v Globala, kjer je bila ogabna muska (as usual) in zato sem šla predčasno domov. Mož pa z mano, seveda. Kar se je kasneje dogajalo, je bilo bojda good stuff, ampak če so vrtel komade a'la Umbrella, ella, ella,.. me v to ne bodo prepričal.

*Ticket to fly koktejlov

V fitnes

2007-10-09T21:34:00.000+02:00

Ker sem se v zadnjem času "malce" zapustila (negativni vpliv redne sluzbe ali kako delati tudi med vikendom vsak dan po 10 ur skupaj) in se s športom ne bavim as usual, je bilo potrebno počasi obiskati lokalni fitnes. Pa da šok ne bi bil prevelik po dolgi pavzi, je bila za začetek sezone primerna zgolj sproščujoča masažica.
Ampak po današnjem obisku fitnesa res ne vem, če bodo dobri nameni zdržali in bom tudi dejansko začela kvihtat, saj je problem pot do tja. Zadeva je sledeča - od mene do fitnesa je zračne linije cca. 1km, morda 1,5km, več pa gotovo ne. Pot do sedaj je izgledala kot spodaj označeno z zeleno, sedaj zahvaljujoč neimenovanemu gigantskemu trgovskemu podjetju, se vozim po poti, označeni z rdečo. Potrebujem 10-15 minut več kot prej in zdi se mi butasto peljat se iz Šiške v Prekmurje, da pridem na Vič. To je krneki!!! Druga varianta za gym pa je, da grem na fensi v en kilometer oddaljen, super mega drag in moderen fitnes, kjer plačam trojno ceno za isto muziko. Mogoče bom pa samo sedela doma in šparala denar od fitnesa in bencina. Morda je bolje tako.

Potovanja po Erasmovsko

2007-09-24T23:08:00.000+02:00

Ta podaljšani vikend sem gostila študijsko kolegico iz Nemčije, ki pa je pravzaprav Francozinja. In ker jo je služba zaradi raziskovanja potencialnih trgov Vzhodne Evrope poslala tudi v našo domovino (Tnx za umestitev! Vedno zatrjujem trditvam, da ne spadamo v južni del stare celine. Ampak vzhodna?! :S), je bilo neizbežno raziskovanje zakotnih koncev naše dežele in njene kulinarike.

Spotoma smo se oglasili še v domači vasi, ki je bila od torkovih poplav odrezana od sveta, razen če je kdo od domačinov ali potencialnih turistov (?!) imel voljo, furat se čez kurja čreva od pokljuške ceste. Ampak seveda v nobenem časopisu ne boste zasledili, da so Bohinjcem hudourniki razfu***i železnico in odnesli pol cestišča. Na srečo, naša bajta še stoji in ni bilo večje krize. Na srečo!

No pa pustimo to. V glavnem - ko sem se sprehajala po Blejskem vintgarju, kjer je bilo vode, logično, 17x več kot navadno in je bilo prav veličastno opazovati moč, s katero je reka Radovna bučala mimo nas, sem se v nekem trenutku zavedla, da je tu lepše kot na Tasmaniji, otoku, za katerega trdijo, da je eden najbolj zelenih predelov Zemlje. In ko me je Lucie opozorila, da je ne le Slovenija, temveč tudi Ljubljana nenormalno poraščena z zelenjem, sva njeno trditev preizkusile na ljubljanskem grajskem stolpu, In res je vse bistveno bolj zeleno, kot sem si predstavljala na podlagi moje običajne perspektive z višine pbl. 1,8m.

Včasih je res treba iti na tuje, da lahko ceniš, kar imaš doma. In včasih je dobro, da se na obisk navabijo prijatelji iz tujine, da ti odprejo oči za takšna spoznanja.

Baj d mem, pa še primerjava cen doma in v Franciji:
1. bela kava: SLO 1,5-2EUR, F cca. 2 EUR,
2. krason: SLO (v Žaku) 1,5 EUR, F cca. 1 EUR,
3. najem enosobnega stanovanja v Parizu (15min od Eiffel-a): 770 EUR, SLO, Ljubljana Center, 29m2: 450EUR
4. plača pripravnika v Franciji: približno trikrat večja od slovenske

No, in ko prideš do takšnih ugotovitev, se vprašaš, zakaj za vraga bi sploh še slejvu v tej državi in ali ne bi bilo bolje oditi gastarbajtat nekam na "Zahod" in prihajat sem le še na počitnice, uživat ob pogledu na zeleno, ki te ljubim zeleno. Bogsigavedi, kako dolgo bo še to ostalo takšno, kot je, pri slovenskem mačehovskem odnosu do narave.

There, I have spoken. Zdej pa spet 3 tedne ne bo nič.

Šoping, drinking, eating...

2007-09-05T20:49:00.000+02:00

Torej, danes je bil the pay day. Potem, ko sem vrnila kesh Charmingu za jadro, materi za posojilo in je bila pokrita luknja 200ih evrov na računu, mi je ostalo še nekaj desetakov, ki sem jih nameravala zagonit, kot se to za prvo plačo spodobi. Za cunje, itak, sem sem ženska! Ampak, Bog ne daj, da bi v naših trgovinah imeli kaj očem prijetnega. Če pa sem že našla kaj tacega, je imelo datumske cifre za ceno. Ajajaj, tema! Spet bom začela hodit na šoping v auslandijo, kjer je ceneje pa še izgledala ne bom kot preostala uniformirana polovica Ljubljane.

Če že nismo zagonil, bomo pa zapili pa zajedli, sem si po tem nespelem šopingu mislila. In povabila Fotra na pivo, ko sva že ravno imela lunch date. In veste, kaj - po tanovem stane malo Heineken pivo v lokalu 3,3 EUR. Verjetno posledica današnjih podražitev vseh mogočih jestvin. Pa saj nismo na Švedskem!!! Zahtevam večjo plačo! Štirimestno!!!!

Tako sem na plačilni dan spoznala, da so prišli časi drastičnih varčevalnih ukrepov. Od sedaj naprej si sendvič za malico kanim prinesti od doma, pa magari še pivo, če bo napovedam sončen dan. Pojedla in popila bom na klopci v parku, kjer je sedenje zastonj. Kavo pa bom v času službe pila z avtomata, kjer stane 0,25 EUR, saj nimam termovke, da bi jo prinesla od doma. In če se bom po koncu delovnega dne s kom namenila za drink, bom naročila, kar naroča BiBi že par let - kozarec vode. That's it!!! Mene tile trgovci in birti že ne bojo nategval s cenami, ki so višje kot v zahodni Evropi. P R A S C I !

Čist prfuknen, da

2007-09-04T16:57:00.001+02:00

... sem danes za pot iz službe do doma, tj. cca. 5km, potrebovala 70min. To NI normalno!!!

Še 2 dni...

2007-09-03T14:31:00.001+02:00

...do plače!!! Juhuhu!!!

Nočno veslanje in pa "Colours do surf, Jacek!"

2007-08-25T21:41:00.000+02:00

Kar sem včeraj mislila, da bo zgolj di južual girls' night out, se je sprevrglo v nočno veslanje po Ljubljanici. Tako gusarsko pa z obveznimi nadomestki za rum. S tem da smo bile najprej zgolj 3 babe in ene 10 dedcev. So much about girls' night out. Ampak bilo je fajn. V eno smer sem uspešno preslepila krmarja, da zaradi teniškega komolca bolj težko veslam in sem malce pozirala z veslom, sicer pa zgolj fušala z ostalimi ob prepevanju Smodetove Mrtve reke. Nazaj pa se nas je peljalo 3krat več ljudi kot v prejšnjo smer, tako da je zame zmanjkalo vesel. Schucks, ne?! ;) Smo se pa nevarno nagibali in lovili žoge po vodi ter zadevali ob betonsko strugo. Od moje lepe ročne ure sem se poslovila vsaj pet krat, zmočene in poslednično verjetno radioaktivne hlače pa so po hitrem postopku letele v pralni stroj.
Enivejs, celoten petkov vecer bi mi uspelo preživeti z 0,43 EUR, če ne bi pred vožnjo domov dobila želje po nobel pici, ki pomirja želodec in odganja mačka ter bila zategadelj primorana obiskati bankomat. There goes my record!

Danes zjutraj pa sva šla z Princ Charmingom po novo jadro. Sedaj je kolekcija dopolnjena in sva pripravljena za vse (ne)normalne vetrovne pogoje. Po nakupu sva ugotovila, da bova jaka pozerja, saj so vsa jadra rdeča, tako da se bodo odlično podala rdečim detajlom na moji deski in rdečim tampam. Tako sva ovrgla teorijo Jacka* iz Chris-a Schill-a na Karpathosu, ki jo je postavil med izbiranjem jader s strani Princa Charminga, ki se ni mogel odločiti, katero bi bilo zame bolj ustrezno, modro ali zeleno.
Rekel je: "Colours don't surf!"
A kako se je zmotil. To velja samo, če nimas krompirja, kot ga imava midva in najdeš vsa jadra nestrgana, relativno poceni, mlajša od ali letnik 2005 ter v rdeči barvi. Morebiti je pa to zgolj slučaj, in je več kot polovica vseh jader rdečih. Možno je. Možno. No, ja, sicer me pa ta podatek res ne zanima, važno je, da bom šla lahko spet kaj surfat in da me veter ne bo presenetil z neko vmesno jakostjo.

*As in Jacek, not Jack.

Anonimni komenta(to)rji

2007-08-21T14:08:00.000+02:00

Na jetra mi grejo ljudje, ki pamet solijo drugim, ob tem pa nimajo toliko jajc, da bi se podpisali. Četudi imajo prav. Verjetno bi (dobronameren) komentar vzela popolnoma drugače, če bi se avtor podpisal, zagotovo pa mu ne bi pametovanja zamerila. Sploh če ima prav.

In ker sem danes tečna, sem sprejela odločitev, da bom vse vas anonimneže v bodoče brisala. Ne glede na to, ali bodo komentarji tehtni ali ne.

Kako smo furali na burjo

2007-08-19T22:06:00.000+02:00

Pred dvema letoma sem se, cedeč sline ob gledanju folka, ki je fural na 7-8 buforov močno burjo v Povlji, zaobljubila, da bom to tudi jaz. Čez dve leti, če se prav spominjam. Sicer sem bila začetek sezone še prepričana, da bom ta cilj prestavila še za kako leto, a potem je že v sredo padla odločitev, da gremo na burjo. Punat ali Stupice, nekaj bo že.

In res - napoved je zdržala, s tem pa tudi naša volja, da spet vstanemo sredi noči in krenemo v Punat preizkušat verodostojnost raznoraznih vetrovnih modulov. In ker fakin fenomalen spot je to!!! Travnati tepih po tleh za jadrom prijazno riganje in udobno bosonoženje. Zaprt zaliv, kjer te v najslabšem primeru izgube višine čaka zgolj walk of shame. Šajba od sonca in vetra za izvoz. Milijon folka, a nobene resne krize z gužvo na vodi. Superca!!! Če si bom kdaj kupovala apartma na Hrvaškem, si ga bom v Punatu (hint, hint, pa še nepremičnine tam so relativno poceni). 7-8 buforov sicer ni bilo, jih je bilo pa skoraj gotovo vsaj 6, saj sem letela po luftu z mojo štirkico.

Ob treh popoldne smo vsi imeli že 6 ur furanja za sabo in roke do tal. Ter nasmeške do ušes in naprej, se razume. Potem je veter padel in smo malce vadili še jibe in fast tacke, tako da je bil izkoristek vetra kar se da maksimalen. Na poti domov smo iskali presežnik, s katerim bi lahko opisali ta dan, a ga ni v SSKJ. Tako smo skromno zaključili, da je bil res TOP dan.

Danes me bolijo skoraj vse mišice, a sem tako srečna, da me še dejstvo, da sem imela delovno nedeljo ni moglo spraviti iz tira. Dobila sem svojo dozo za nekaj dni, zdaj pa je lahko zaradi mene dež in tuga od juga. Me ne gane. ;)

P.s. Slik ni, ker nismo imeli fotiča, pa tudi sicer smo bili vsi preveč zaposleni s surfanjem za kakšno fotografsko udejstvovanje.

Moja prva Preluka

2007-08-15T21:54:00.000+02:00

Bilo je kul. Sploh je kul takrat, ko zjutraj sediš na obali ob dobrem kofetku, potem ko si že daš duška na surfu (ali pa tudi ne, če ti znalci priporočijo majhno jadro, ker naj bi vleklo kot noro, tega norega vetra pa potem od nikoder), ura je pa šele osem zjutraj. In ne zvečer, kot se navadno dogaja.

Spala nisem sicer nič (ob 2 30 so sosedje že ugotavljali, da se je sosedovi tamladi očitno strgalo), posledično sem doma po kosilu padla v posteljo in prespala večerno odbojko, v času, ko tole pišem, pa špricam neke stand up zadeve na Trnu. Ampak je (bilo) vredno. Preluka je bila res kul.

Nepričakovano darilo

2007-08-02T20:23:00.001+02:00

Danes sva se z Majo, na tem blogu že večkrat omenjeno, po skoraj dveh mesecih dobile na kavi. S priveskoma sicer, a klepet ni bil nič slabši. Še več, tole je gotovo ena izmed kav, ki se jih bom spominjala še pri 80ih. Obedve sva prišle v najinih avstralskih uniformah, jaz v svojih multifensi surf boardshortsih, ona pa v hotpantsih in mufkih.* But that is actually not the important part.

Kar je pomembno, je, da sem od nje za diplomo, diplomo cum laude, rojstni dan in pričetek službe ter se kak dogodek ali dosežek v zadnjih dveh mesecih, dobila nepričakovano darilo, ki odgovarja na pomembno vprašanje: KAM GREMO? (Kdo smo in zakaj smo že vemo. Baje.) Natančneje, odgovarja na vprašanje, kam gremo po pravosodnih izpitih čez 2 cela nekaj let. Odgovor se skriva v tej lični škatli.

Open tha box!

Nepričakovana darila so najlepša. Super hvala, Majch!

*Če želite izvedeti, kaj so mufki, poglejte tu.

P.s.

2007-08-01T22:19:00.000+02:00

Danes je bil moj prvi delovni dan. And I must say - I love my job! ;)

Kako izgleda hladilnik povprečnega surferja?

2007-08-01T21:50:00.000+02:00

Takole.

P.s. Ja, res je, končno sem dobila fotke s Karpathosa. Letos celo na nekaterih (meglenih) sem, pa tudi dva filmčka z switch jibe-om imam za pokazati.

"Kaj, surfe mate?! Pa s cugom grete?! Sej ste cist nori!!!"

2007-07-24T14:18:00.000+02:00

Nama je rekel carinik v Dobovi, ko sva odprla double boardbag in mu pokazala surfe in jadra, tako da nama je končno le verjel, da ne švercava kakih Albančkov.

Na Bolu je bilo svinjsko vroče in niti sapice. Ker je moj fant tako ali tako moral v nedeljo nazaj v Ljubljano, saj ga je čakala služba, sama pa sem človek trenutnega navdiha in mi vročina, bonaca in pokvarjen turbomaksimus (ter posledično spanje na trdih tleh v kampu) ne odgovarjajo najbolj, sva odbackpackala poti domu s 50 kilskim boardbagom. Na Bolu novih dilc in jader pač ne bova pustila, kajne? Pa čeprav bi bili v dobrem varstvu. (Sori, Jaka, meni res ni bilo za zdržat!)

Najprej z direktnim busom do Zagreba, nato na tramvaj do železniške postaje, pri čimer so se Zagrebčani samo spogledovali in muzali, verjetno prepričani, da gre za kakšno dobro skrito kamero*. Na vlaku pa je boardbag segal točno od vrat do vrat, no, 2 centimetra sta bila še v dobrem (265cm dolga vreča je torej maksimum, ki naj si ga surferji omislijo, če se nameravajo voziti z vlakom na surfarijo ;)).

Najin cilj, preizkusiti vsa sredstva javnega prevoza na poti do doma, je na srečo pokvaril njegov Oče, ki naju je v Ljubljani pričakal z kombijem. Pa tako sva se veselila srečanja z ljubljanskimi taksisti. Pa drugič.

* Deležna sva bila opazk kot "Ludi Slovenaci, sa surfom na tramvaj!", "Ko je umro?", etc.

Feels like walking into an oven...

2007-07-18T15:57:00.000+02:00

Uradni podatki sicer trdijo, da je v LJ "zgolj" 35 stopinj. Avto, parkiran v garaži, je trdil, da jih je 36, po petminutni vožnji pa je svoje trditve popravil na 38 stopinj. No comment. Bom raje ostala doma, kjer imamo 22 stopinj in mrzlo pivo. Much better.

Me je pa tole spomnilo na Melbourne konec februarja, ko sva z Majo umirali ob ogledu ANZAC-ovih spomenikov ob takistih temperaturah. Šele zdaj se zavedam, kako pametni sva bili, da sva si omislili hostel s klimo...

7

2007-07-17T12:41:00.000+02:00

Želela je izvedeti 7 dejstev o meni. Naj ji bo. Drugič naj me pa pokliče, pa ji jih bom povedala na privat. Še kakšna bolj sočna dejstva od teh.

1. Prvi računalnik sem dobila v osmem razredu. Bil je star in počasen, a kakšne dva meseca so me Word, Excel ter tisti dve igrici od Pasjanse in Minolovca zabavali in mi krajšali čas. Na takistem nivoju obvladovanja računalnika sem še danes, tako da se težko predstavljam kot računalniški geek.
2. Nekoč sem bila športna pupa, ki je trenirala marsikaj, a ne preveč dolgo, saj
3. imam težave z avtoriteto. Pač ljudi, ki so meni nadrejeni, ne maram. Sploh pa ne trenerjev. Nekaj let nazaj sem po obdobju teenagerske krize, ugotovila, da šport vendarle ne sesa in da sem bila zadnjih nekaj let v zmoti. Nasankala sta naša klet in stopnišče, kjer se spotikamo čez mojo raznovrstno športno opremo, da reve denarnice na tem mestu sploh ne omenjam.
4. Šport in potovanja, ki so moja obsesija, so glaven razlog, da sem vedno broke. Rada bi videla čim več sveta. Čim prej, dokler še vsa čutila in organi delajo, kot je treba. Kljub temu se za kakšno pivo in druženje s prijatelji vedne najde kak 2 evrski kovanec.
5. Glasba je neizogiben in pomemben del mojega življenja. Včasih smo s prijatelji radi uživali na poletnih festivalih, danes pa se le-ti časovno prekrivajo z ugodnim vetrom, tako da jih izpuščam. Na žalost.
6. Rada bi zadela na lotu. Pri tem sem dokaj skromna, kakih 120k EUR bo zadoščalo, tako da si lahko kupim stanovanje in da mi ne bo treba kredita odplačevat 25 let. Kar bi bilo več, toliko bolje - bi si lahko ob mizerni sodniški plači privoščila še kako hudo potovanje in novo športno opremo.
7. Hmmm....zadnje dejstvo...težka. Recimo, da mi je bil film 7 kar všeč. Drugače pa v kino ne zahajam pogosto. Predrago je pa še na jetra mi gredo ljudje, ki gobcajo okoli tebe, se polivajo s kokakolo (če imaš srečo in ne polijejo tebe) in so nasploh zoprni do amena. To ni zame.

Verigo naj nadaljuje tisti, ki se mu da in je na mojem blogrollu. I have spoken.

Surf oprema

2007-07-16T22:14:00.000+02:00

Ker se zarečenega kruha največ poje, komaj čakam, da se konec tedna vrnem na kraj zločina - v točno določen kraj na obali Dalmacije.*

Tokrat z lastno surf opremo, ki sem si končno uspela privoščiti po več kot 3,4 letih od začetka bavljenja s tem športom.

I AM SOOOOOO HAPPY!!!, da grem po pisanju tega posta sedet v klet in božat mojega lepotca in njemu pripadajoča jadra.

*Če se mi bodo noge uspele do takrat vsaj za silo zaceliti. Btw, včeraj sem spoznala bejbo, ki je imela podobne probleme s stopali, a še hujše kot jaz, lansko leto na Prasotu. Zdaj se malce bolje počutim - I am not alone in this world!!!

Karpathos 2007 - Blood, sweat and tears

2007-07-13T12:37:00.000+02:00

Evo me nazaj!

Z rokami cestnih delavcev (ne samo tako nabildanih, temveč tudi z očitnimi rokavčki na koži od sonca), pobitimi nogami in zagnojenimi stopali ter šljivami od hammerjev povsod na telesu, a srečna do amena. Kako malo je treba, da sem zadovoljna, kajne? Le šajbo od sonca, vetra in soli za izvoz potrebujem, pa čeprav preživim 14 dni sredi niča.

Takšen je bil namreč moj prvi vtis o srfariji na Karpathosu - biti sredi niča. Apartmaji sicer res le 200m od surfspota, a najbližja trgovina 3-4km stran. Peš. Umrla bom od lakote!!! Ker avtobusi in taksiji tam ne vozijo, razen kadar priletijo letala. Aja, sem pozabila omeniti, kajne? Surfspot se nahaja 100m od letališča, tam zraven pa je tudi vojaška baza, tako da se lahko dvakrat na teden uživa ob letalskih vajah z grškimi super duper ultra zvočno glasnimi lelati. Ene vaje so celo nočne. Cel žur.
Sicer pa super izkoristek - 12/14 dni surfarije (kakšen dan so namreč roke odpovedale poslušnost), od tega zadnja dva dni resda držanje jadra na 155L. Mi je pa zato tako včeraj uspelo obrniti clue-first jibe, switch jibe in clue-first switch jibe.

Karpathos mi je tudi sicer dal veliko. Kar naenkrat sem pristala na deskah 100L (ali manj), vozila sem najmanjša jadra v življenju (prvi teden 4.0 nisem presegla), poleg tega mi je še uspelo obrniti nekaj jibe-ov, ki sicer niso bili lepi, so bili pa moji prvi pravi jibe-i v močnem vetru.

Suma sumarum je bil dopust odličen. Pa čeprav sem skoraj vsak dan preklinjala refulast veter in Karpathos, potočila marsikatero solzo, pustila surfarijo kot šport vsaj 5krat dnevno in se zadnje nekaj dni zaradi bolečin, ran in šljiv počutila kot invalid (zanimivo, pri surfanju nisem imela nobenih težav, hmmm). Domov sem se vrnila z novim rigom, iz česar sklepam, sa surfarije vseeno ne bom pustila.

Na Karpathos bomo še šli!

Une semaine en Provence

2007-06-27T15:14:00.000+02:00

»Ah! Oh! La Provence!!! Peut-être la campagne seulement, mais c'est très chic!«

Babji teden v Provansi je minil po načrtih in dal dela vsem najinim čutom – uživali sva v vonju sivke in z veseljem okušali prave francoske viennoiserie in quiches za zajtrk. Da ostalih kulinaričnih umetnin, ki sva si jih privoščili za kosilo, sploh ne omenjam.

Jutranje uživanje ob cafe creme in La Provence

Igra petanque-a v Saultu

Sledili sva potem, ki so v Provanso zanesle imperialiste (stare Grke in Rimljane) ter navdihnili impresioniste. V Arlesu sva sledili Van Goghu, v Aix-en-Provence ter po Montagne Saint Victoire pa Cézannu.*

Pont du Gard, rimski akvedukt

Raziskovali sva mala mesta in vasice, obiskali najvišji vrh Provanse ter primerjali različne barve sivke po Provansi. Poiskali sva kip prave svete Sare ter se za nagrado pražili na obali v ciganski prestolnici ob morju, Les-Saintes-Maries-de-la-Mer.

Cisterijanski samostan, nekje za devetimi hribi in reko Rono

Nekdanja zatočišča pastirjev

Po sedmih dnevih pa so se nama francoske ceste in njihova krožišča (zaradi katerih se je sfuzlalo še najini specialistki za francoske ceste, madam Garmin), talno okrasje v Aix-en-Provence (po slovensko: Mestu pasjega dreka in umazanije) in na Rue Merde du chien v Saint-Rémy-de-Provence ter pretirane cene za vstopnine, prehrano in spominke, zamerili do te mere, da sva jo odkurili domov.

Včeraj sem oprala vse cunje in jih spakirala, danes sem šla dajat kri, si gledat srce in scat v kozarček, tako da do 1.8. nimam nobene obveznosti več. Razen tiste, da moram uibr uživat!! Kalimera, Greece!

*Btw, glede na to, da se Aix-en-Provence ponaša z naslovom Mesto Cézanna ter ima vsak drugi kamen posvečen njemu, sem v mestnem, Cézannu posvečenem, muzeju pričakovala več kot le nekaj 10 njegovih del, od teh sta bili le Sanje poeta (Poljub muze) ter mala verzija Kopalk (Baigneuses) njegovi pomembnejši deli. Ostalo skice in nekaj pajsažov. Sramota!

Začelo se bo 40 letno slejvanje....

2007-06-17T10:51:00.000+02:00

V petek je bil kar konkreten before-party v čast trem dogodkom, moji diplomi, rojstnemu dnevu in še eni veseli novici. Ker sem ga zaradi slabega vremena zadnjih 14 dni prestavljala iz petka na soboto pa naprej, na naslednji petek in soboto, sem zbobnala na kup nekaj mojih najdražjih prijateljev, da smo proslavili vse našteto, preden pičim v tujino. Uradni žur pa bo, ko se vrnem.

Zgodilo se je namreč, da me je, točno dva tedna po diplomi, presenetilo priporočeno pismo, v katerem me je bodoči delodajalec pozval, naj svojo leno rit dostavim na delovno mesto s 1.7. To mi nekako ni dišalo, sploh ker me okoli tega datuma čaka že plačana surfarija na grškem meltemiju (Juhuhu, komaj čakam!). Sploh pa, kdo pa hoče celo poletje preživeti v službi?

Tako smo se zedinili, da začnem slejvat s 1.8., do takrat pa lahko še malo potujem. Če to ni bil dober razlog za ad hoc praznovanje, ne vem, kaj bi lahko bil.* Preprečil ga ni niti dež, ki se je pričel v trenutku, ko sem poklicala vse povabljence in ki se je v svojem največjem obsegu in intenzivnosti pokazal med našim večernim druženjem.

In sedaj - Elle va revoir sa France!!!

*Na tem mestu bi se zahvalila za kjut darila, še posebej vama, Betty in JinX, za igralnine za Smetišče. Teh sem bila res vesela ;))

Življenjski dosežki

2007-05-30T16:36:00.001+02:00

Z današnjim dnem lahko med pomembne življenjske dosežke (kamor spada, na primer, slikanje z Depeche Mode in prvi uspešno izvedeni vodni štart) uvrstim še enega - danes je moja malenkost, LONELY RIDERka, postala univerzitetna diplomirana pravnica.*

Diplomsko nalogo sem obranila uspešno cum laude**, to top it all, pa mi je bila še izrečena posebna pohvala s strani komisije za izbiro in obravnavo v Sloveniji praktično neobdelane teme ter dana spodbuda k nadaljnemu akademskemu ustvarjanju.

Od samega navdušenja sem, kot kaže, našla še šumnike na tipkovnici.

* To pomeni, da Vam bom od sedaj naprej za pravne nasvete lahko mastno zaračunavala.
** Lat. "z aplavzom"; več ali manj je edino pravnikom jasno, kaksno osebno zadovoljstvo predstavlja takšna ocena.

To ni reklama spljoh

2007-05-21T10:48:00.000+02:00

Ker ne podpiram nepotizma, klientelizma in vseh ostalih izmov, ki jih tudi politiki ne podpirajo, ne delam reklame za predstavo Roadtrip, ker bi me kdo k temu naprosil, ker bi za to dobila podkupnino, ker ima prste pri njej kdo, ki ga poznam ali kaj podobnega, temvec iz ciste objektivnosti, navdusenosti in drugih pozitivnih custev, ki me prevevajo ob dejstvu, da se grem v petek lahko rezat predstavi Kivi Koktejla.

Hvala, Pish!

2007-05-09T14:46:00.000+02:00

Ker si me prijetno presenetil in mi naročil tazadn komad, preden so nas vrgli z bowlinga (prasci, pa glih strike-i in spare-i so mi zacel ratvat!). Res je bilo kul, ko je DJ rekel, da "tazadn komad je pa za ____(vstavi moje velecenjeno ime) s stevilke 27" in mi je s pomočjo deduktivnega sklepanja po nekaj sekundah uspelo ugotoviti, da sem to jaz. Mozno je, da je bila Zhirafa temu kriva.

...And it wasn't even my birthday! 5x hvala in Chestitke!!! ob jubileju tudi tebi!

Zakaj ne maram Hrvatov?

2007-05-07T17:47:00.000+02:00

Ker so neprijazni do Slovencev, te poskusajo nategniti tako pri apartmajih, v trgovini kot tudi pri rentu opreme, pa se veter ni nikoli taprav. Je pa res, da imajo obalo cist hudo.

(Rajski zalivcek nekje naprej od Murvic)

Saj bi rekla, da je bil tole res zadnji obisk Bola, samo se zarecenega kruha najvec poje. Recimo raje, da upam, da mi ne bo nikoli vec treba tja za vetrom.

Se pa sedaj se toliko bolj veselim dejstva, da bom letos spet zagotovo 14 dni uzivala grsko gostoljubje, izkoriscala njihov meltemi in spila kak Mythos - apartma je ze placan. ;)

(Preganjanje bonace oziroma tuga od juga)

Computer Breakdown

2007-04-23T21:54:00.000+02:00

Zgodi se, ko najmanj pričakujes. Recimo takrat, ko prevedeš 30 strani angleske literature, polne zajebane terminologije in v to se nekako smiselno uvrstis podatke iz drugih, takisto tujejezicnih in ob potu prevedenih, bukl. Pustimo to, da sicer shranis vsako prekleto vrstico, vejico in piko.
Vazno je le, da v zadnji uri tega pac ni bilo in zategadelj - komp frizne in ves trud je bil zaman. Grrrrrrr!!!

Na izlet

2007-04-15T21:00:00.000+02:00

V dveh avtomobilih vsa Familija siba proti Primorski. Seveda so na poti, zahvaljujoč "delu" na cesti, blazni zastoji. Babica zivcira Mamo z Sosedovimi in njihovo neolikano tanovo, Dedek kinka, Hchi pa poskusa ignorirati preostanek sveta s poslusanjem iPoda na ves sluh.
En avto pred njimi druzinski Pes v prtljazniku kaže zadnjo plat ze omenjenemu delu druzine, za preostale tri clane ne vemo, kaj pocno.
Na prvem moznem izvozu Familija zapusti avtocesto in zacne ubirati ovinke proti Krasu (ker tam ni take guzve). Babica glasno prebere vsako tablo, mimo katere se pelje: "Čežana.", "Tokaj.", "Shentilj." Dedek, ki se je medtem zbudil, jo zbada, ali je v doticnem primeru naglas na prvem ali drugem zlogu. Mama poskusa voziti v vsej tej zmeri, medtem ko Hchi vadi primorscino: "Ma, oshtja, ma ke ne bi mohli tu hor?!"
Koncno na parkiriscu. Teta da direktivo za en dziro okoli vasice, nato pa za tri ure v ostarijo na prsut in teran pa se juho in pecenko. Sladice ne bi, hvala, ker je bilo ostalega prevec.
Nazaj grede Hchi zahteva urgentne postanke, ker se ne pocuti dobro, saj ji je pecenka oblezala na zelodcu. Ko pride do spremembe sedežnega reda, vsi razen voznice zaspijo in se zbudijo sele v Ljubljani.
Da, bil je res lep izlet. Skoraj tak, kot se jih spominjam izpred dvajsetih let.

Did you know that kangaroos are made out of lamb skin?

2007-04-11T17:59:00.000+02:00

I've got a picture to prove it.

Sportni dnevi

2007-04-10T18:49:00.000+02:00

Takega fenomalnega podaljsanega vikenda pa ze dolgo ni bilo.
Soncek sem izkoristila za zacetek golfaske sezone ter voznje s svojim novim downhill kolesom (ki ga zaenkrat nameravam se voziti po ravnih povrsinah), veter pa s streetsurfingom in spuscanjem radijsko vodenih modelckov letal.
Tema pa se kani od danes dalje izmenicno koristiti v fitnessu, da bomo na morju spet vsi lepi in oh-in-sploh cudovitih postav, ter ob dvigovanju kriglov na raznoraznih koncertnih in drugih zabavljaskih eventih.

Ahhh, I love summer! Lepo je spet imeti sonce in temperature nad 20 stopinj. Ze skoraj mesec dni sem jih nestrpno pricakovala.

Sobotni sportni utrinek

Ker v sluzbi garam kot Afroslovenka...

2007-04-04T18:21:00.001+02:00

Mi ne preostane drugega,
Kot da doma buljim fotkice z dopusta in se tolazim,
Da bom kmalu spet odsla na drug konec sveta.
Stran, dalec stran
Od tlacanskega vsakdana.

Stran, dalec, dalec,
Stran.

(Lonely Riderka, zbirka Moja Avstralija)

Under the sea, Aquarium, Melbourne, VIC

Mardi Gras Parade, SYD, NSW

Opera House, SYD, NSW

Uluru Water Hole, Ayers Rock, NT

Sunset at 12 Apostoles, Great Ocean Road, VIC

P.s. Ful bi bilo carsko, ce bi Maja kdaj izklopila datum na digichu in za spremembo vklopila red-eye reduction. Ahh, Maja....btw, VSE NAJ, NAJ ZA TVOJ ROJSTNI DAN!!! (kljub temu, da dvomim, da ves za ta pejdz ;))

I have a job!!!!

2007-03-29T15:00:00.000+02:00

In to stalno. In to se v mojmu fohu. Kaj ces boljsega?!

Moj (zacasni) nemski sef

2007-03-28T13:53:00.000+02:00

...je bil res zakon. Ne samo, da nas je vse zaposlene mastno placal, nas tri organizatorje je po zakljucku peljal se na odlicno kosilo in kavico. In kar ni mogel prehvaliti nasega dela. Torej je kombinacija srecen sef in zadovoljen delavec v praksi dejansko mogoca.

Nauk zgodbe: Nemski sefi so zakon, avstrijski pac ne. Zdaj vem, za katere sluzbe se bom v bodoce grebla.

I. Murphyjev zakon brezposelnih

2007-03-23T15:19:00.000+01:00

Ko se dogovoris za neko (zacasno) delo, se takoj pojavi ponudba za (stalno) delo, ki ga zaradi zasedenosti s prvim ne mores sprejeti (qrc, dan ima samo 24 ur. Kdaj je treba pa tudi spat!).

Iskanje sluzbe....

2007-03-22T20:49:00.000+01:00

SUCXXXX!!! Sucks big time!

Fino je le, ce medtem najdes kake hude zacasne sihte (a la prevajanje, dajanje pravnih nasvetov, etc.), kjer v dveh, treh urah zasluzis toliko, kot bi zasluzil nekje v drzavni upravi ali v kaki drugi pisarni v dveh-treh dneh. Zalostno je le, ker so taksni zacasni sihti - zacasni.

Z pocitnic

2007-03-14T06:28:00.001+01:00

Where the bloody hell are we?
Frasier Island, QLD

V Avstraliji je bilo fino fajn. (understatement)
V Avstraliji je bilo fakin fenomenalno. (understatement)
V Avstraliji je bilo neopisljivo dobro. (res je)

Zato gremo naslednje leto se enkrat. ;)

Bondi Beach, NSW

Bay of Fires, TAS

Bohnedej, da bi slo vse, kot bi moralo!

2007-02-07T21:22:00.000+01:00

Potem ko sem si vse splanirala in spakirala do zadnje potankosti, da bi lahko kakor toliko mirno prezivela zadnja dva dneva preden grem, sem najprej na predvecer odhoda fasala nek virus (imam tudi ze krivko, ki jo sumim, da me je okuzila), tako da sem se panicno zafiksala z limonami, aspirinom in septoletami pa se uspavalno tableto za povrh, ker sem se tako zasekirala, da bom zbolela in ostala doma, da nisem mogla zaspati (sem pa zato Princa Charminga sredi noci vrgla pokonci in mu tozila o svoji nesreci...yep, to je tako, ce si v resni zvezi...;)).

Recimo, da je danes bolje, ce me ni razsulo vstajanje ob necloveski uri in pogreb na mrzlih in dezevnih Zhalah, nato pa se hujse - resevanje glupih testov v stilu "Kaj Vam predstavlja ta packa?" za potencialen job. Nic ni boljsega kot iti na job interview dan, preden se poberes iz domovine za daljsi cas.

Ko sem koncno nasla pol ure, da sem se ulegla in delno prisla k sebi, sem hotela spakirati se zadnje malenkosti, zapreti moj rukzak, a ta se zapreti ni hotel. Ta glavne klipsne (pojma nimam, kaka je slovenska beseda za to) se ne dajo zapret oziroma se odprejo ze, ce jih kdo malo lepse (ali grse) pogleda. Sledilo je bentenje nad raznimi Hervisi, ki prodajajo samo sranje in zaobljuba, da nikoli vec ne izdam moje priljubljene znamke rukzakov, sotorov in pohodnih/kamp zadevscin. Na sreco sem med mojimi potovalno navdusenimi kolegi nasla osebo, ki mi je posodila svoj, prvoligaski, rukzak moje omiljene firme, ki je prezivel 6 mesecev Avstralije in Nove Zelandije, da raznih Fidzjijev sploh ne omenjam, torej bo prezivel tudi moj nekaj malce vec kot mesec.

No, zdaj sem pa res READY TO GO (I hope)!!!

Vcasih se res presenecam

2007-02-06T23:20:00.000+01:00

Ce sem sla za mesec in pol kampiranja na hrvasko obalo s tricetrt prtljaznika takratnje moje Alfe 147, sem se presenetila, ko sem slab mesec kasneje bila sposobna na 3 mesecni studij v Nemcijo (v zimskem semestru in s slovarji vkljucno!!) vse spravit v 20+8kg prtljago.

Tokrat pa sem presegla samo sebe.
Tole sem spravila v tole. Zadeva tehta celih 12kg (od tega sam ruzak in spalka tehtata 3kg). Pa naj se kdo rece, da imamo zenske veliko prtljage. Dobro, res moramo pridati se majhen rukzak rocne prtljage. Ampak to je to. Imam se 15L neizkoriscenega prostora. Kot kaze si bom lahko domov res uvozila dva neoprena in se kaj.*

Danes sem med drugim uredila se zadnje stvari, med katere je spadal tudi nakup avstralskih dolarjev. Ce to ni najbolj smesen denar na svetu! Predvsem je dolg kot ponedeljek, preseneca pa tudi plasticno okno. No ja, se vedno boljse kot kanadski monopoly money. ;)

Sedaj sem pripravljena in odstevavam ure in minute. Komaj cakam!!!

* Btw, poleg ogleda Billabongove tovarne (in trgovine) se mi bojda obeta tudi shoping v RipCurlovi in Quicksilverjevi tovarniski stacuni. Ohoho, Riderka bo pa imela nova oblacila za pomlad/poletje 2007 ;))

Tout nouveau, tout beau!

2007-02-03T14:30:00.000+01:00

Taksen je bil naslov moje prve francoske lekcije.
Taksen naj bo tudi zacetek mojega novega bloga (na starem naslovu).

Res je, moje drago bralstvo, res je.
Starega bloga ni vec. Staro naj se umakne novemu.
Tu je nov blog, da boste lazje sledili moji poti.