Konec dober, vse dobro

Dopust je bil pričakovano odličen. Meltemi 12/14, mrzel Mythos, nekaj tarok večerov in trip po letošnjem izbranem otoku, odlična grška hrana... kaj češ boljšega.
Za dodatek sem uspela zmesti mladega referenta na šalterju v Ljubljani in tako nama je za nameček oba boardbaga uspelo deklarirati kot enega in tako zmanjšati stroške prevoza za surfe na borih 70 tojrov za oba.
Na chopastem spotu z vetrom, ki po refulastosti* prekaša laguno na Karpathosu sem (ne)uspešno pilila svoje surfaško znanje, Mož pa je lomil jamborje in za nameček izgubil še podaljšel. Dobra stran: jambor se je zlomil za brezveze, tako da nelinkanega slovenskega proizvajalca čaka težak boj z dvema pravnikoma, saj je bila zadeva še v garanciji (posledično pa se je strgal tudi žep jamborja ter izgubil podaljšek), hkrati pa je moja malenkost dobila za borih 60 tojrov NorthSails-ov Power XT podaljšek, ki si ga je želela že dolgo časa, tako da sedaj težav z riganjem (jadra, ne z riganjem, kot izpuščanjem zraka iz prebavnega trakta po večji količini popitega piva) to švohotno dekletce nima več. Wiipiii!!!

Malo manj "wiipii" je bila pot domov, saj smo imeli grško zamudo, ti Grki pa so se za nameček še vsake pet minut premislili, kdaj bomo imeli let - ob 23.40, ob 22.00, ob 23.10, etc, v tem vrstnem redu. Že pred check-in-om sem imela ful slab občutek glede leta, saj so surfi prispeli na letališče z več kot polurno zamudo, kot bi morali, konstantno so se spreminjali časi odhoda, cel čas leta smo imeli neke torbulence, itd.. In očitno sem v navezi še z kakšnim drugim bogom, ne samo z Eolom. Nekje v hrvaško-slovenskem zračnem prostoru me je iz spanca zbudila nenavadna budilka, za katero sem pravzaprav nekaj trenutkov kasneje ugotovila, da me ne kliče k jutranjemu odhodu na tlako, temveč gre kar za pravi alarm na letalu in da je nekaj narobe. Ni zanemarljivo, da sem čutila izgubljanje višine (ki se je verjetno začelo že prej, saj smo kakih 20 minut kasneje pristali, pa v spanju tega nisem čutila) in da sem se zato avtomatsko vrgla v brace position** (verjetno edina), saj so me v Avstraliji fajn natrenirali, da je treba v primeru crasha zavzeti le-to pozo. Za dodatek sem prvič od vseh vsaj 35-ih letov, kot sem jih doslej imela v življenju, sedela v prvi vrsti, kjer je statistično največja možnost, da ne preživiš morebitne letalske nesreče. Res super! Čez misli mi je šlo samo. da se to ne more dogajati in da verjetno sanjam, pa a da mora biti to ravno danes, saj imam že plačane 4 lete za skandinavsko turo čez nekaj tednov, pa še surf opremo imam na letalu in bo vsa razsuta, sicer pa sem bila presenečena, da me ni zagrabila kakšna panika, tako da sem očitno kar spravljena z Bogom in da nimam kakšnih hudih neporavnanih načrtom na tem svetu.

Anyways, to make the long story short, na koncu se je izkazalo, da je šlo za neki false alarm, neprijeten občutek pa sva z Možem pregnala z nekaj črnega humorja v stilu "zihr je pilot pozabu kokice v mikrovalovki, pa je ta začela divje piskat". Hvala stevardesi, ker NI povedala, kaj se je zgodilo in sem mimogrede "slišala", da naj bi bil zgolj false alarm iz razloga, ker sem sedela v prvi vrsti, medtem ko je nek mulček za mano doživljal prvi srčni napad v življenju cel čas pristanka, ker ni vedel, ali bo v naslednih sekundah umrl. Res pohvalno. No, preživela sva dopust, transport je preživela tudi najina oprema, danes pa je bilo nenavadno lepo gledat vrtenje perila v pralnem stroju in se zavedat, da lahko to počneš, ker ni bilo ponoči česa hujšega.

Zdaj pa ne bom več letela... do konca julija.

* Ugotavljam, da je "refulast" fur čudna beseda

** Na Adrii ti za brace position sploh ne povedo. Wadafak?! Mož je glede brace position-a prijavil, da je gledal neki dokumentarec, kjer je bilo razloženo, da je to zgolj zlobna finta Američanov, da ti ob nesreči v taki pozi zlomi vrat in je treba svojcem izplačat manjše odškodnine, kot udeležencu, če bi preživel, ampak s eni spomnil, ali to res drži ali je bilo to zgolj predstavljeno kot mit. Wikipedia pravi, da je to urbani mit, pa tudi sicer, če je ta urbana legenda slučajno resnična... raje vidim, da mi brace position zlomi vrat in umrem v hipu, kot da se npr. v primeru izbruha požara, počasi kurim v avionu in trpim peklenske muke.