Napad nosečnic in frocev

Očitno je zadnje čase jako popularno se pustiti oploditi in presenečati svoje kolegice med mirnim kosilom s šokantimi novicami o nosečnosti (svoji ali neke druge osebe, ki jo poznamo, saj nima veze, vse je isto). Upam, da bodo drugič določene osebe vsaj počakale, da pojem kosilo do konca, preden se mi zaleti od šokantnih novic.

Pol žensk iz moje OŠ oziroma gimnazije ima že po par otrok ali je v tem trenutku visoko nosečih, moja frenčarca je noseča, pol žensk moje starosti v naši službi, zdaj so se splašile še kolegice s faksa. Od ene od teh je dete že zdavnaj upihnilo prvo svečko, druge pa so očitno tudi dale v peto prestavo, kar se tiče izpolnjevanja tipičnih običajnih človeških ciljev (dobiti partnerja, se zaročiti, poročiti, dobiti službo, takoj zanositi, roditi, se ločiti,...). I mean F A A K ! To ni normalno. Ne zdi se mi normalno, da je okoli mene trop nosečnic in beb. Ali sem res že tako stara? Ali bi tudi jaz morala imeti froce, da bi bila v skladu z normativi? Sama sem pristaš bolj konzervativnih metod, ko pride do izbire partnerja in drugih odločitev, ki utegnejo imeti težje posledice za moj ustaljeni lajfstajl. Torej, ne zdi se mi normalno, da se po pol leta vseliš skupaj z nekom, s katerim hodiš samo pol leta. Prav tako se mi ne zdi normalno, da se čez nadaljnje pol leta zaročiš, nekaj mesecev zatem pa že strašiš naokoli noseča, in to ne po nesreči. V enem letu res ne moreš presoditi, ali je neka oseba tvoj soulmate in se spustiti v take drastične odločitve. Če bi sama sledila takim vzorcem, bi imela zdajle verjetno vsaj enega šestletnega froca in bila mama samohranilka. Kaj pa uživanje življenja? Potovanja, smučarije, surfarije, ležerne kavice ob pomladinih dnevih, občasno brezglavo zapravljanje za cunje in športno opremo... to so stvari, ki mojemu življenju dajejo smisel v dneh dela in študija. Da bi razmišljala samo o tem, kdaj moram pogreti kašico in zamenjati plenice? Za to se mi res še ne mudi. Life's too good right now. Ne bi se rada čez 15 let sekirala, da sem se odpovedala lastni mladosti zato, da sem imela otroka, ki mi kot najstnik kravžla živce in se dere, da me sovraži. Kaj pa vem? Mogoče se mi bo to zdelo interesantno čez nekaj let, zdaj sem zagotovo še v fazi, ko se nisem pripravljena odpovedati brezskrbnemu bezljanju po svetu in svojega urnika prilagoditi nekomu tretjemu.

Sem pa že včlanjena v Baby Center, da bom vsaj darila za bodoče mame in deteta kupovala s popustom, drugače bom še bankrotirala. Well, it's a start!